Miša Pušenjak
Med prvimi vrtninami na vrtu lahko tisti, ki ste se odločili za sajenje špargljev, že pobirate prve poganjke. Mnogi pa še vedno oklevate in se ne upate odločiti za to odlično, zgodnjo, zelo zdravo in nezahtevno vrtnino. Iz nekega prejšnjega časa, ko je špargelj veljal za vrtnino bogatih, izvira nek podzavesten strah, da je ta vrtnina zahtevna. Pa res ni!
Zaradi posebnega načina pridelovanja so pred leti to vrtnino tudi pri nas poimenovali beluš. A ime ni povsem pravilno. Gre samo za poseben način pridelovanja vrtnine, ki ima botanično ime Asparagus officinalis; to je trajnica, ki pa se je nekoč gojila izključno za obeljene poganjke. To pomeni, da se je spomladi na rastišče nasula debela plast (40 cm) zemlje. Poganjki pa so se rezali tako, da še niso prišli na plano, zato so bili povsem beli, obeljeni. Tako se je pri nas uveljavilo ime beluš. Danes pa šparglje z nekaj izjemami ne pridelujemo več tako. Po večini jemo zelene (tudi vijolične, a tukaj gre za posebne sorte), torej se poganjke reže nad zemljo. Zato so zeleni. S tem so sicer nekoliko manj krhki, imajo pa veliko več koristnih snovi, so torej bolj zdravi. Pa tudi pobirati jih je veliko lažje. Torej bi bilo prav, da se vsi navadimo na ime šparglji.
Sajenje
Šparglje bomo kmalu sadili, a miniti mora mraz, zemlja pa se mora ogreti vsaj na 15 °C. Tega se le držite, da ne boste rastlinam že v začetku vzeli veliko možnosti za preživetje. Pri šparglju res lahko sadimo tudi sadike, ki jih lahko kupite pri vrtnarjih. A če želite hiter pridelek in tudi kvalitetnejše sorte, potem poiščite v trgovinah tako korenine kot sadike. Ja, tiste sadike, ki jih najdete med lončki in imajo majhen, tanek poganjek, niso tako kvalitetne, zato boste dolgo čakali na pridelek. Zato nekje v bližini teh sadik, pogosto celo med čebulicami in gomolji okrasnih rastlin, poiščite vrečke s koreninskim sistemom.
Posadimo pa jih tako, da najprej izkopljemo nekje 25 cm globok jarek. Če je mogoče, pred tem pognojite gredo, vrt, vrstico, skratka mesto, kjer ga boste sadili z 20-25 l/m² komposta. To je veliko, res, a gre za trajnico, ki jo bo ta kompost hranil naslednjih nekaj let. Še bolje bi bilo, da bi jeseni v tla zamešali oziroma zakopali nekje 4 l/m² do celo 6 l/m² gnoja. Zdaj pa tega ne delajte, saj bo škodil koreninskemu sistemu rastline.
Ko izkopljete jarek, lahko po njem potresete še nekaj povsem preperelega komposta. Potem razporedite po njem korenine, ki ste jih kupili. Te naj bodo nekje 30 cm narazen, torej približno tri na tekoči meter. Koreninski sistem je nekoliko drugačen kot pri večini trajnic. Ko ga boste vzeli v roko, boste videli, da ima na vrhu nekakšno zaponko, prečko, s katere gredo korenine samo na vsako stran, ne v krog. Korenine nato v jarek polagajte tako, da bo ta zaponka v smeri vrste. To je potrebno zato, da se špargelj s koreninami ne bo širil iz vrste, ampak predvsem v vrsti. Tako bo vzdrževanje nasada lažje. Korenin niti slučajno pred sajenjem ne režemo, ne krajšamo. Za štiričlansko družino potrebujete približno 20 rastlin, da se boste špargljev res do sitega najedli.
Za sajenje špargljev se mora zemlja ogreti vsaj na 15 °C.
Ko so korenine položene, prekrijte vse skupaj z zemljo tako, da bo ostal majhen jarek, vdolbina. V prvem letu po sajenju se namreč priporoča namakanje, če je suša velika. V prvem letu lahko med vrstami sadite nizek fižol, solato …, potem pa je medvrstni prostor smiselno zatraviti. Vendar mora biti tam, kjer špargelj raste, vsaj pol metra vedno gole, okopane zemlje - brez rastlin. Ta del redno čistimo plevelov med poletjem, ostalo pa kosimo. Koliko prostora naj bo med vrstami? Tako, da bo za dve širini vaše kosilnice med temi polmetrskimi pasovi.
Kdaj prvič obiramo
Prvo leto po sajenju pustimo vse poganjke, tako se bo rastlina okrepila. Ne pozabite namreč, da so listi tovarna hrane za vse dele rastlin. Več je listov, prej bodo rastline dosegle polno rodnost. Naslednje leto lahko porežete prve poganjke, da jih prvič pokusite. Več jih ne režite. Tretje leto pa lahko nekje štiri tedne režemo vse poganjke, ki so sklenjeni. V prvih letih zna namreč pognati kar veliko poganjkov, ki bodo že od začetka puhasti, ne strnjeni. Nič hudega, s tem se rastlina zavaruje, da bo imela dovolj listne mase čez poletje za svojo rast in razvoj.
Četrto leto po sajenju pa lahko poganjke brez skrbi režete na 8 do 10 tednov. Pazite le, da jih v zemlji ostane vsaj pet za razvoj; najbolje je nekje po sedmih tednih pobiranja kar preveriti.
Če želite pridelati obeljene šparglje, pa je treba vsako leto zgodaj spomladi na vrste nasuti nekje do 40 cm zemlje in vrh zgladiti. Potem boste videli, kje je poganjek tik pod zemljo. Tam mu potem sledite s posebnim nožem in ga odrežete v zemlji. A po obiranju je potrebno te grebene razdreti, saj želi biti špargelj tik pod površino zemlje. Če tega ne naredite, bo porabil veliko energije za to, da se dvigne pod zemljo in manj za nove poganjke. Tudi življenjska doba je krajša.
Gnojenje
V jeseni vsako leto na nasad nasujte do 8 l/m² komposta. Če želite, lahko konec junija dodate še nekaj komposta ali kupljenih, organskih gnojil. A to ni povsem nujno. Dobro pa je, da vsaj v juniju in do sredine julija namakate, če je suho. To je namreč čas, ko rastline delajo nove poganjke za naslednje leto. Takrat jim hrane ne sme manjkati. Če pa so rastline žejne, so tudi lačne. Jeseni pa porežete in odstranite vse posušene poganjke iz nasada.
Vzgoja šparglja torej ni zelo zahtevna. Je pa špargelj spomladi odlična očiščevalna rastlina. Spodbuja izločanje vode, z njo pa slabih snovi, ki so se pozimi nabrale v naših telesih. Ne ustrašite se, ko to zavohate na stranišču.
Iz njega lahko naredimo številne, nekatere zapletene (juhe, omake, v testo zavite) jedi - ali pa ga preprosto pripravite smo z jajci. Hitra, enostavna in zelo dobra jed za vsakega. Meseni ji bodo dodali kaj narezane slanine ali preprosto krajnske klobase.
Zakaj ga ne bi imeli tudi na svojem vrtu?
