Matic Sever
Trendi v smislu sezonske menjave slogov, barv, oblik, kot jih poznamo na primer pri tekstilu, na področju vrtnarstva ni, so pa nekakšni širši trendi, bolj dolgoročni, ki odražajo ne le gmotno stanje prebivalstva, pač pa imajo precej opraviti tudi s kulturo in nazori. Bistveno vprašanje je vedno, kaj nam ustreza in kje lahko svoje želje in estetske preference povežemo s skupnim dobrim, saj neka zelena površina ni izključno naša, čeprav jo tako dojemamo, je tudi del širšega okoliša, krajine … in jo tako hočeš nočeš na neki način delimo z drugimi ljudmi, predvsem pa z živalmi in rastlinami, ki pridejo po naši volji ali ne.
Na trende lahko v grobem gledamo kot na modno muho, ki je tu le zato, da se proda več "novih" loncev, rastlin, tlakovcev …, lahko pa v množici pojavov novih smernic najdemo nekaj, kar je res dobro za nas in za naravo. Da bomo lažje razumeli, kaj se dogaja, s čim smo soočeni na tem področju, in vse skupaj tudi konkretizirali, si pobliže oglejmo nekaj točk.
Kako smiselno je slediti hitri menjavi trendov?
Dobro presodimo, kaj pravzaprav ti trendi so. V preteklosti smo se srečali z uvozom raznih idej, ki so na področju rabe rastlin in materialov za urejanje vrta prinesle ogromno kiča in velik odklon od tega, kar je bistvo bivanja v Sloveniji. So pa tudi trendi, ki obujajo stare pristope in niso nič novega, lahko bi rekli, da gre za populariziranje preteklosti ali pa vzajemno upoštevanje našega izročila predvsem na podeželju, kjer se zgledujemo po naravni in kulturni krajini, kot je bila nekoč po "gartlecih" ipd.
Kako sprejemati splošni trend pri rabi rastlin za daljše obdobje zadnjih let?
Že kar nekaj časa se vse vrti okoli trajnostno naravnanega življenja in tako tudi urejanja zelenih površin. Zaradi sodobnega načina življenja se raba rastlin prilagaja tudi pomanjkanju časa za vrtnarjenje, zato se osredotočamo na rastline in tipe zasaditve, ki ne zahtevajo veliko oskrbe. Vzporedno s tem gre tudi raba rastlin, ki so nasploh odporne in zdrave. Če malo posplošimo, je glavni ali pa prvi omembe vreden širši trend vsekakor "zeleni trend".
Raba odpornih, našim razmeram prilagojenih rastlin
Vsekakor podpiram trend rabe rastlin, ki so odporne in tako prispevajo k bolj ekološkim ureditvam. Naštejmo nekaj primerov takih rastlin: drevnina (poljski javor ali maklen, tisa, kalina ali liguster, lipovec, šmarna hrušica, veliko drenov, veliko borov, ameriški ambrovec, brogovite, grmasti petoprstnik …), zelnate trajnice (maslenice, lipice, bledi ameriški slamnik, mačje mete, gilenije, hermelike in homulice, veliko okrasnih trav, hoste, perunike, okrasni luki, številne blazinaste trajnice, veliko trajnih zelišč, kresničevje, baptizija …), sezonske cvetlice (bidens, kozmeje, zajčki, lantane, begonije, asteriskus, sezonske gavre …).
Odpornost proti suši in moči
Velikokrat prebiramo o rastlinah, ki so odporne proti suši, a ker imamo v Sloveniji marsikje precej težka tla, ta v hladni polovici leta zadržijo precej vode, to pa marsikateri rastlini, ki izvira iz bolj suhih območij sveta, ne ustreza. Da se izognemo reševanju suhih obdobij in propadanju sadik zaradi zimske moče, uporabimo na primer maslenice za sončne in polsenčne lege, hoste v polsenčnih in senčnih legah. Ekstremov, kot so močno zamočena tla in daljše zastajanje vode, sicer ne prenesejo, a so za večino vrtov vseeno dovolj. Takšne rastline so hermelike, dreni, številni šaši, lipice, melisa, vodna perunika, smolnati nageljček, lataste plamenke ali floksi, debelačka ali pahisandra, bršljan …
Kako trendovske so samonikle rastline?
Sodoben val trajnostnega trenda v prvi vrsti poskuša vpeljati v rabo čim več raznolikih zasaditev oziroma vrstno pestro zasedbo rastlin na posameznem vrtu. Vsekakor je trend tudi estetsko te zasaditve bolj približati naravi. Ne gre toliko za barvne koncepte kot za to, da na primer enostavni cvetovi nudijo tudi več paše za opraševalce, raznolikost rastlin pa več zatočišč za divje živali. Poznamo različne pristope, a v grobem bi lahko rekli, da v povprečju govorimo o rabi nekega deleža samoniklih rastlin, pri ostalem pa zavoljo estetike raje uporabimo rastline, ki vsaj nekoliko spominjajo na naše rastline, so pa lahko tujega izvora. Tak primer so na primer gavre in mačje mete, ki imajo rade odcedna sončna mesta in dolgo cvetijo ter nudijo nekaj paše za opraševalce. Niso našega izvora, ker pa imajo majhne cvetove, delujejo zelo naravno in se lepo vključujejo v naše okolje.
