Pred nami so najbolj veseli dnevi, tako jim vsaj pravimo. A naš prebavni sistem, včasih tudi glava, zagotovo pa jetra in ledvice, se s tem verjetno povsem ne strinjajo. Seveda je prav, da se poveselimo, vseeno pa poglejmo, kaj je - predvsem z našega vrta - smiselno uživati po obilnih slavnostnih večerjah ali stresnih veseljačenjih. Prav tako vam bodo ti nasveti morda prišli prav v januarju, ko bo treba stvari ponovno postaviti na pravo mesto.

Najprej očistimo prebavni sistem

Preden se začnemo kakorkoli zdraviti s hrano, moramo svoj prebavni sistem najprej očistiti in okrepiti. Naj posebej poudarim, da seveda ne gre za zdravljenje, ampak samo za pomoč telesu, ki bo potem vse potrebno opravilo samo. Zaradi vsega, kar se dogaja v decembru, od napačne prehrane do pomanjkanja gibanja na svežem zraku, se koristni mikroorganizmi v našem prebavnem sistemu pogosto umaknejo tistim, ki nam povzročajo težave, zgago, bolečine v želodcu, napihovanje … Če želimo, da bo prava prehrana res delovala, moramo najprej v telesu vzpostaviti pravo mikrofloro. Šele s pomočjo koristnih mikroorganizmov bomo iz hrane dobili, kar potrebujemo.

Veliko ste verjetno prebrali, poslušali reklamne oglase o tako imenovanih probiotikih. Pa veste, da so najboljši in najbolj zdravi tisti v zelnici, torej v vodi, v kateri se kisa zelja, ter sirotki, stranskem produktu mlekarjev, ki pripravljajo skuto. Kdor torej še ima možnost, kar veselo na delo: kislo zelje ali kisla repa naj bosta pogosteje na jedilniku. Vedno je najbolje, če ju uživamo kar surova, brez kuhanja. Vsako jutro za zajtrk nekaj vilic kislega zelja, pa vam ni treba hoditi v lekarno in kupovati dragih prehranskih dopolnil. Upam samo, da na kmetijah okoli vas kislo zelje sploh še imajo. Letošnje leto je bilo sicer ugodno za pridelavo zelja, vendar je tega zaradi nizkih temperatur včasih težko pravilno skisati.

Ko deluje prebavni sistem, očistimo še telo

To bi morali narediti januarja, zagotovo pa vsako pomlad. V norem decembru oziroma skozi vso zimo se v telesu nabere veliko nečistoč. Praznične in zimske jedi na splošno so premastne, na jedilniku ni dovolj sveže, zelene zelenjave.

Najboljša čistilca telesa sta regrat in radič. Regrata sicer še ni, upam pa, da ste upoštevali moje nasvete in imate na vrtu posejan prezimni radič. Najboljša sorta je domač solkanski, odlični pa so tudi radič verona, treviški radič ali zeleni tržaški solatnik. Sejati bi jih morali že junija. Mnoge moti grenkost radiča in ga zato ne marajo preveč. Grenkosti se sicer lahko tudi izognete, če posejete pravo sorto. Najmanj grenak je solkanski radič, a tudi radič verona in treviški radič ne bosta več pregrenka, če ju boste za nekaj minut namočili v toplo vodo. Veliko manj grenak bo radič tudi tedaj, če bo redno zalivan. Če je zima suha, je gredice smiselno občasno zaliti tudi pozimi. Poleg grenkobe vsebujejo rdeči listi radiča še veliko vitamina A, ki ima prav tako svojo vlogo pri obrambi telesa pred tegobami zime. Zelene sorte so bogate še s klorofilom, ki vsebuje cel spekter mineralov, med drugim tudi veliko magnezija in železa.

Klorofil pospešuje rast in obnovo tkiv. Pomaga tudi pri čiščenju organizma, ki je nujno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Klorofil pomaga tudi v boju proti okužbam. Znano je, da krepi imunski sistem. Poleg vsega naštetega nam koristi še na številne druge načine. Zato je uživanje sveže zelene zelenjave zdaj zelo pomembno. Najbolj svežo pa najdete na svojem vrtu ali pri sosednjem kmetu - zelenjadarju.

Križnice za premagovanje tegob zime

Vse križnice, kot so zelje in različne vrste ohrovta, predvsem pa rukola, redkev in redkvica so že od nekdaj znani premagovalci zimskih nadlog. Naša telesa bodo krepkejša tudi zaradi žveplenih spojin, ki jih vsebujejo križnice. Mesečno redkvico lahko imate na jedilniku tudi jeseni, v rastlinjake jo sejemo od septembra pa vse do sredine oziroma do konca oktobra. Enako velja za rukolo. Čeprav je zdaj za setev že prepozno, naj povem, da ju lahko ponovno sejete spet od januarja naprej, seveda v pokritem prostoru. Na prostem pa je setev možna šele nekje od sredine ali konca marca naprej. Mesečna redkvica ne potrebuje svoje grede. Posejete jo lahko kar med solato.

Najmočnejše orožje proti prehladu, tudi zelo hudemu, je črna redkev. To so vedeli že naši predniki. Sirup, katerega priprava je zelo enostavna, zelo hitro olajša simptome hude okužbe ali jo celo prepreči. Črno redkev sejemo nekje od sredine junija naprej. Zadnja setev je možna v sredini avgusta. Korene pulimo sproti, ko res stisne mraz, pa jih lahko hranimo v zasipnicah, žagovini ali pesku ali celo zdrobljenem listju v kleteh. Lahko jih tudi kar na gredi na debelo pokrijemo s slamo.

Takoj ko začutite neprijetno draženje v grlu, začnete kašljati ali smrkati, si privoščite okusen in zelo zdrav sirup. Odrežite spodnji del korena in koren postavite na krožnik ali v lonček. Odrežite tudi kapico in na vrhu korena izdolbite majhno luknjo. Vanjo dajte žličko medu, če se mudi, pa tudi žličko sladkorja. Počasi se bo začel nabirati sladek sirup, ki ga srkajte po žličkah. Presenečeni boste, kako ta preprosta vrtnina pomaga.

Upam, da na vašem vrtu raste tudi listnati ohrovt, na kmetijah ga nekateri zagotovo še imajo. Ker vsebuje tudi veliko klorofila, je seveda prvi med kapusnicami. A tudi ostale, denimo zelje, brstični in glavnati ohrovt, so zdaj v prvi obrambni vrsti našega organizma. Poglejte na vrt. Če ste pozno jeseni porezali brokoli, je morda preživel in zdaj že tvori male stranske, a sladke rozete. Pojejte tudi njegovo listje oziroma ga narežite v zelenjavno juho. Drugo zimo pa nikar ne pozabite nekaj brokolija posaditi tudi v rastlinjake.

Mikrozelenjava tudi v bloku

Mnogi boste vprašali, kaj lahko storite, če nimate vrta. Spet drugi v juniju niste posejali prezimnega radiča. Seveda lahko vedno poiščete kmete, ki skoraj vsi na tržnici prodajajo prezimni radič. No, nekaj svežih zelenih vitaminov in mineralov lahko pridelate kar na okenski polici. Posejete lahko solato, predvsem križnice, kot sta kreša in rukola, pa tudi rdečo peso, blitvo in špinačo ter manj znani tolščak. Ne potrebujete globokih, velikih lončkov, najboljši so kar setveni pladnji. Vsega naštetega ne sejte v mešanici, saj vse rastline ne kalijo enako hitro. Ko boste ene že lahko rezali, bodo druge komaj dobro pokukale na plan. Ko se dobro razvijejo klični listi, pa kar škarje v roko, porežite jih in uživajte kot dodatek solatam. Če ste jih posejali dovolj, lahko iz njih pripravite tudi samostojne solate in jih zabelite z raznimi prelivi. Če boste izbrali jogurtovega, boste zaužili še nekaj probiotikov. Lahko pa njih seveda dodate tudi presnim sokovom in smutijem.

Sama bi na toplem posejala naštete rastline (pozabila sem še na peteršilj, pastinak in koper). Po vzniku pa bi nekaj posod postavila na hladno, kjer bo vse raslo počasneje, nekaj pa bi jih pustila kar na toplem. Tako setev naredimo vsakih deset dni, da bo sveža zelenjava vsaj v manjši meri hitro na razpolago. Kreša bo na voljo že čez sedem dni, rukola in solata pa bosta potrebovali več časa.