Nevarnosti življenja, strnjene v minute: Prva ženska, ki je letela sama

Urša Prosenjak
12.05.2024 02:20

Manj kot desetletje po prvem poletu bratov Wright je sedla za krmilo letala prva ženska. To je bila Elise Deroche, znana tudi pod psevdonimom Raymonde de la Roche, ki je svoje pilotsko dovoljenje dobila leta 1910.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Elise ​Deroche je bila 22. oktobra 1909 prva ženska, ki je samostojno poletela z letalom.
Wikipedia

Vodovodarjeva hči Elise Deroche se je rodila 22. avgusta 1882. Do leta 1909 se je ukvarjala s kiparstvom, gledališčem, balonarstvom in avtomobilskimi dirkami ter iskala naslednjo veliko pustolovščino. Našla jo je v letalu, ko je prosila Charlesa Voisina, naj jo nauči leteti z letalom, ki ga je zasnoval zase.

Letalo je bilo preprost enosed, Elise Deroche pa se je z njim oktobra 1909 na letališču Chalons začela učiti pilotiranja. Njen zaskrbljeni inštruktor letenja, Charles Voisin, ji je prepovedal kakršnekoli samostojne poskuse vzletanja, toda po nekaj »suhih vajah« po letališču se je naveličala čakanja in odločno napovedala, da je pripravljena na polet.

Presenečeni Voisin je v družbi britanskega novinarja in skupine mehanikov nemo ostrmel, ko je Elise Deroche 22. oktobra 1909 zagnala 50-konjski motor, se spustila po vzletni stezi in se dvignila na višino 4,6 metra ter postala prva ženska, ki je sama poletela z letalom.

Elise Deroche je v poznih 20 letih svojega življenja odkrila strast do letenja.
Wikipedia
Ko gre za letenje, ženske niso veliko zaostajale za takrat samooklicano dominantno polovico.
Wikipedia

Že prihodnjo pomlad, 8. marca 1910, je opravila izpit za pilotko in Aéro-Club de France ji je izdal pilotsko licenco z zaporedno številko 36. »Večina nas nevarnosti svojega življenja razdeli na več let. Drugi jih strnemo v minute ali ure. V vsakem primeru, kar se bo zgodilo, se bo zgodilo. Lahko se zgodi, da bom izzvala usodo enkrat preveč, vendar sem se posvetila zraku in vedno letim brez najmanjšega strahu,« je povzela svojo filozofijo letenja.

Zaradi takšne naravnanosti in neustrašnosti je tudi ni odvrnil od letenja dogodek, ki se je pripetil le štiri mesece za tem, ko je dobila pilotsko dovoljenje. Julija 1910 je doživela hudo nesrečo, v kateri si je poškodovala glavo, zlomila roko in obe nogi, dobila pa je tudi notranje poškodbe. Ko je okrevala, je spet letela. Leta 1913 je osvojila pokal Coupe Femina, nagrado, ki je bila ustanovljena posebej za pilotke, prvič pa je bila podeljena novembra 1910, ko je Elise še okrevala po nesreči. Istega leta je preživela še eno skoraj usodno nesrečo in se po njej ponovno vrnila v letalo, vse dokler niso ob začetku prve svetovne vojne prepovedali zasebnih poletov.

Takoj po vojni se je takoj vrnila k pilotiranju in junija 1919 postavila višinski rekord med pilotkami, ko je poletela na višini 4663 metrov.

Njena pot se je tragično končala mesec kasneje, ko je 18. julija 1919 privolila, da se kot potnica udeleži testnega leta novega eksperimentalnega letala. Pilot je izgubil nadzor in letalo je strmoglavilo nad reko Somme v severni Franciji. Elise Deroche je v nesreči umrla, stara manj kot 37 let.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta