Nič več manjvredno živilo: Nazaj k po krivici zapostavljenemu fižolu

Fižol je bil zapostavljen po krivici, ker ima ta stročnica, ki jo poznajo v dobršnem delu sveta, obilo prehranskih vrednosti, ki jih ne smemo zanemariti. Beljakovine, minerali (cink, kalcij, magnezij, železo), vitamini in ogljikovi hidrati ga uvrščajo med polnovredna živila, primerna tudi za diabetike (razen fižola iz konzerve). Za povrh je poceni, zlahka ga gojimo na domačem vrtu ali zgolj na balkonu, jedi s fižolom lahko pripravljamo skozi vse leto in na veliko načinov - tako naša prehrana z dodajanjem fižola nikdar ne bo dolgočasna.
Veliko vrst uporabljamo. Beli in češnjevec sta največkrat v loncu in na krožniku, prav tako rjavi. Vse pogosteje segamo po rdečem in črnem fižolu, nista nam več tuja ne rumenooki in ne črnooki fižol. Pa v Sloveniji priljubljeni laški fižol, kot mu nekateri pravijo - temne barve s svetimi lisami, veliko večji od običajnih vrst in tako zelo okusen. Če naštete vrste fižola pomnožimo s številnimi jedmi, ki jih iz njih pripravimo, dobimo dolg seznam, ki popestri jedilnik.

S kislo repo in zeljem

Iz fižola pripravljamo različne juhe, namaze, priloge, glavne jedi, solate, celo sladice, z njim lahko nadevamo razne slane zavitke ali ga uporabimo kot nadev za štruklje. Pozimi je fižol še posebej uporaben v kombinaciji s kislo repo in zeljem. Izdatna zimska jed na žlico je tudi pašta fižol, bodisi v vegetarijanski izvedbi bodisi z dodatkom prekajenega mesa ali kakšne dobre klobase (kranjska ali španski chorizo na primer).
O pasulju ne gre izgubljati besed, ta jed na žlico je dodobra udomačena v naših kuhinjah. Ob jedeh z žara se najemo tudi prebranca, v glineni posodi zapečenega fižola, ali pa si omislimo podobno jed iz makedonskih krajev, gravče na tavče ji pravijo.

Nadev v tacosu in tortilji

Chili con carne je po vsem svetu priljubljena mesna jed z rdečim fižolom, o njej se Mehičani in Teksašani na ameriški strani prepirajo, kje so jo prvič pripravili. Nam je lahko vseeno, odličen chili con carne si lahko pripravimo tudi doma, le prave začimbe moramo izbrati, da se približamo izvirni različici (ne gre brez origana, svinjske masti in kumina).
Ko smo že v okolici Mehike, velja omeniti priljubljeno prilogo mesnim jedem ali nadev za tacose in tortilje. Pasiran črni fižol z dodatkom česna, kumina in čilija je v Mehiki, na Kubi in še kje na tistem koncu sveta priljubljen način priprave fižola. Tudi kombinacija riža in fižola je v tistih krajih pogosta, velja jo poskusiti. Včasih kuhanemu rižu dodajo ne povsem spasiran črni fižol, vse skupaj pa začinijo s poprom ali čilijem, rižu dodajo tudi kuhan črni fižol v celem. Tako pripravljena riž in fižol sta pogosta priloga mesnim jedem, z dodatkom različne zelenjave pa iz tega pripravimo prav okusno samostojno jed.

Z rižem in avokadom

Za pogumnejše ali tiste, ki želijo poskusiti kaj novega, velja omeniti solato iz rdečega fižola z rižem in avokadom. Da si pripravo poenostavimo, lahko uporabimo že kuhan fižol iz konzerve. Zmešamo ga s kuhanim dolgozrnatim rižem (ki naj bo povsem hladen), dodamo na tanke rezine narezan avokado, pokapljamo s sokom limete in potresemo s čilijem. Lahko dodamo nekaj lističev mete. Za namaz lahko uporabimo kuhan beli fižol, ki ga spasiramo skupaj s česnom, soljo, poprom in malo olivnega olja, lahko pa dodamo mlet čili.

Fižolovi zrezki

Vegetarijanci bodo veseli zrezkov iz fižola. Lahko uporabimo kar tistega iz konzerve, le da ga dobro splaknemo pod tekočo vodo (na cedilki). Damo ga v multipraktik, dodamo drobtine (na 200 g fižola 60 g drobtin, potem jih po potrebi še dodajamo), strok česna, sesekljano šalotko, sol, poper in malo arašidovega masla (lahko uporabimo tudi navadno). Vse skupaj zmeljemo, potem pa z mokrimi rokami oblikujemo polpete, ki jih med dlanmi še malo sploščimo, in jih povaljamo v moki. V posodi segrejemo olje in fižolove zrezke oziroma polpete ocvremo do zlato rjave barve. S penovko jih poberemo iz maščobe in odcedimo na papirnatem prtiču ter postrežemo s poljubno prilogo (pražena zelenjava in kakšna solata na primer).