Nikina najlepša leta: Osebni šoferji, klubsko letalo, lastni kuharji

Stara je šele 26 let, a kaj vse že ni doživela Trboveljčanka Nika Barič. Pri 14-ih je preživela raka na ščitnici in ostala brez žleze, katere hormone mora do koca življenja nadomeščati s tabletami. Pri 18-ih je ugotovila, da se s košarko v Sloveniji ne da živeti, zato se je odpravila v Moskvo, 3000 kilometrov stran od vsega, kar je dotlej poznala. Kmalu zatem je, podobno kot v moški konkurenci Marko Milič, postala prva Slovenka, ki se je preizkusila v ženskem NBA-moštvu (Minnesota Lynx). A čez lužo se ni znašla in se je raje odločila za pot, kakršno si je pred njo tlakoval že Matjaž Smodiš - z Rusi zavzeti evroligo. Njemu je to dvakrat uspelo s CSKA-jem, Niki Barič letos še tretjič v zadnjih štirih letih z Jekaterinburgom.
Nika, štiri leta v Jekaterinburgu, trije evroligaški naslovi. Postali ste pravcata dinastija?!
To je res lep uspeh za klub. Zadnja leta smo konstantno v vrhu, tudi zmagujemo zelo prepričljivo. Res ne bi moglo biti bolje.
Ste si kdaj, ko ste se kot najstnica žogali v Trbovljah, predstavljali, kaj vse vam bo uspelo doseči do šele 26. leta?
V bistvu ne. Dokler nisem podpisala pogodbe, si niti nisem upala predstavljati, da bom kdaj igrala za Jekaterinburg. Že to, da sem v klubu ostala štiri leta, je potrditev, da sem dobro delala, sploh glede na to, da sem tujka. Tujke se načeloma vsako leto menjajo. Zagotovo sem si želela kdaj osvojiti evroligo, a tolikokrat … No, zdaj sem prepričana, da mi jo bo do konca kariere uspelo še kdaj.

Šef je metalurg, vlaga v košarko in hokej

Menda bi si celo marsikateri moški evroligaški klub želel biti na ravni Jekaterinburga?
Proračun našega kluba je uradno nekje okrog 15 milijonov evrov, mislim pa, da se v ozadju pretaka še več denarja. Tega nekatere moške evroligaške ekipe res ne dosežejo.
Kako to, da se je najbogatejši klub formiral v daljnem Jekaterinburgu? Zakaj ne denimo v Moskvi?
V Moskvi je veliko več športov, moskovska oblast denar deli na več delov. Pri nas pa je šef metalurškega podjetja ljubitelj košarke in hokeja, zato sta to glavna in skoraj edina športa v mestu. Milijone in milijone vlagajo v to.
Koliko potem zaslužijo najboljše košarkarice?
Naša najboljša igralka dobi več kot milijon evrov na sezono, druge zaslužimo nekaj manj. Vsekakor je veliko denarja.
Nekaj diametralno nasprotnega kot slovenska ženska košarka.
S košarko v Sloveniji se enostavno ne da preživeti. Plače niso velike. Če punce ne igrajo v tujini, morajo še zraven kaj delati. Ali pa, če ne prej, vsaj takoj po karieri.
Ima ženska košarka v Rusiji enakovreden status kot moška?
Da, ima. Vsaj kar se večjih klubov tiče, ni takšne razlike med žensko in moško košarko kot v Sloveniji.

Ne gre drugače, naučiš se rusko

V prvih intervjujih po odhodu v Rusijo ste Ruse označevali kot depresivne, negativne, zadnje čase pa ugotavljate, da si ne predstavljate življenja kje drugje kot tam. Kaj se je v tem času pri vašem dojemanju Rusije spremenilo?
Predvsem se je spremenilo, da sem prva štiri leta živela v Moskvi, zdaj pa daleč na vzhodu, v bistvu v Aziji, kjer je mentaliteta drugačna. Tu so ljudje bolj prijazni, topli, prijetni, v Moskvi se čuti prestiž. Tam so ljudje hladni, na trenutke res zelo depresivni.