Izvedenci napovedujejo, da se bo število ljudi, starih 65 let ali več, v prihodnjih letih več kot podvojilo in s tem se bo povečalo tudi število ljudi s staranjem povezanimi boleznimi. Ena od njih je Alzheimerjeva bolezen, ki je najpogostejši vzrok demence. Strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2050 v ZDA živelo kar 13,8 milijona ljudi, starejših od 65 let in z Alzheimerjevo boleznijo. Čeprav je ta vse bolj pogosta, natančen vzrok zanjo še ni znan. Toda vse več raziskav nakazuje, da ima pomembno vlogo pri njenem razvoju prav prehrana.
Nekaj študij je pokazalo, da je zlasti s sredozemskim načinom prehranjevanja tveganje za poslabšanje kognitivnih sposobnosti, značilnih za Alzheimerjevo bolezen, manjše. Sredozemska prehrana je zelo bogata s flavonoidi. To so naravne kemikalije, prisotne v raznih v vrstah sadja in zelenjave ter tudi v pijačah na rastlinski osnovi, kot sta denimo čaj in vino. Znanstveniki iz Centra za raziskave o staranju Univerze Tufts v Medfordu v ameriški zvezni državi Massachusetts so ugotovili, da obstaja povezava med dolgotrajnim uživanjem hrane, bogate s flavonoidi, kot so na primer jagodičevje, jabolka in čaj, ter manjšim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Rezultati njihove študije so bili nedavno objavljeni v strokovni reviji American Journal of Clinical Nutrition.
Šest vrst flavonoidov
Raziskovalci so v okviru svoje študije več kot dvajset let pri 2801 človeku preučevali učinke uživanja šest vrst flavonoidov. Kakšne flavonoide so udeleženci študije zaužili in koliko, so raziskovalci izračunali na podlagi vprašalnikov. ki so jih udeleženci izpolnjevali vsaka štiri leta. Znanstveniki so spremljali tudi vsesplošno zdravstveno stanje skupine, med drugim jih je zanimalo, koliko jih je zbolelo za Alzheimerjevo boleznijo (AD) ter za Alzheimerjevo boleznijo in z njo povezanimi demencami (ADRD). "Raziskava nakazuje, da utegne biti način, kako se človek prehranjuje skozi življenje, povezan z upadanjem njegovih kognitivnih sposobnosti. O tem smo se lahko prepričali, medtem ko smo vrsto let spremljali, koliko flavonoidov so ljudje zaužili v letih, preden so jim diagnosticirali demenco," je pojasnil dr. Paul Jacques, nutricionistični epidemiolog in glavni avtor študije.
Do štirikrat večje tveganje
Med vsemi udeleženci študije jih je 158 zbolelo za AD, 193 pa za ADRD. Analiza povezav med podatki je razkrila, da je obstajala pri ljudeh, ki so zaužili zelo malo flavonoidov, do štirikrat večja verjetnost, da v času študije zbolijo za ADRD. Nizek vnos antocianinov, s katerimi je zelo bogato denimo jagodičevje, so znanstveniki povezali s kar štirikrat večjim tveganjem za razvoj ADRD, medtem ko so majhen vnos flavonolov, s katerimi so zlasti bogata jabolka, hruške in čaj, povezali z dvakrat večjim tveganjem. Nizek vnos je pomenil, da udeleženec študije v enem mesecu ni zaužil nobenega jagodičevja in čaja, je pa pojedel eno jabolko, medtem ko je visok vnos pomenil, da je udeleženec v enem mesecu zaužil približno 7,5 skledice jagodičevja, osem jabolk ali hrušk ter 19 skodelic čaja.
Eno jabolko na dan
Zdi se, da eno jabolko na dan res odžene zdravnika stran. To je bilo za znanstvenike zelo vznemirljivo odkritje, saj zdravila proti Alzheimerjevi bolezni še ni. Najpomembnejša je zato preventiva. "Ker trenutno nimamo na voljo nobenega učinkovitega zdravila zoper Alzheimerjevo bolezen, je njeno preprečevanje z zdravim načinom prehranjevanja zelo pomemben dejavnik," je še povedal dr. Jacques.
Pomembno je, da lahko človek svojo prehrano spremeni tudi pozneje v življenju in bo ta sprememba še vedno učinkovita. Raziskovalci zato poudarjajo, da niti po 50. letu starosti ni prepozno, da spremenimo način prehranjevanja. Te spremembe tudi ni preveč težko uresničiti. Po izsledkih prve študije Ezre Shishtarja z Univerze Tufts zadostuje že, če vsak dan popijemo skodelico čaja ali dvakrat do trikrat na teden pojemo manjšo količino jagodičevja.
Ta študija nikakor ne dokazuje, da nizek vnos flavonoidov povzroča Alzheimerjevo bolezen, ampak le nakazuje to povezavo. Pomembno je tudi omeniti, da študija temelji na podatkih, ki so jih udeleženci sami navedli, pri čemer morda niso bili povsem odkriti. Toda raziskovalci pravijo, da so izločili vprašalnike, izpolnjene v letih pred postavitvijo diagnoze. Poleg tega so bili vsi udeleženci študije starejši od 50 let in evropskega porekla, kar onemogoča posploševanje njenih izsledkov.
