Nogometna evforija v Neaplju: Je tudi Maradona vsak teden jedel pico?

Italijanski Neapelj, z nekaj manj kot milijonom prebivalcev tretje največje mesto na Apeninskem polotoku, je res najbolj znan po pici. Prvo pico so tam spekli že leta 1738, v piceriji Port'Alba, kjer si lahko to slastno italijansko specialiteto privoščite še danes. Ob obisku Neaplja sta neizbežna tudi Pompeji in vulkan Vezuv, mnogo je pomembnih zgodovinskih zgradb in še česa. A v zadnjem času je vse zasenčila najpomembnejša postranska stvar na svetu. Nogomet! Igralci Napolija, ki že dolgo čakajo na ponovitev zlatih časov iz prejšnjega stoletja, so v mestu povzročili pravo evforijo. Za njimi je polovica sezone, pogled na prvenstveno lestvico v serie A pa gotovo orosi marsikatero navijaško oko. Prednost pred Milanom je že devet točk, serijski zmagovalci iz Torina pa so zadaj za okroglih deset. In prav nad Juventusom se je s petardo nedavno znesla vojska trenerja Luciana Spallettija. S 5:1 so jih Neapeljčani premagali na domačem stadionu, pri čemer velja poudariti, da stara dama iz Torina že skoraj trideset let tekme v serie A ni končala s tako zelo prerešetano mrežo. Veličastna zmaga je bila le pika na i nogometni noriji, ki je zajela jug Italije.

Obakrat zaradi Maradone

"Če ne zdaj, kdaj pa!?" se z naslovom prvaka v mislih že poigravajo navijači Napolija, ki tudi sami ne morejo verjeti, kako jih razvajajo njihovi ljubljenci v letošnji sezoni. S psihološkega vidika bi bila lahko prav zmaga proti Juventusu odločilna - in prav lahko se zgodi, da bodo ob takšnem tempu kmalu nehali sanjati in si po 33 letih znova pokorili nogometno Italijo. Napoli je naslov v serie A osvojil dvakrat - v letih 1987 in 1990. Obakrat (predvsem) zaradi Diega Armanda Maradone, ki je v Neaplju preživel svoja nogometno najbolj plodna leta, v mestu pa pustil pečat, kot ga redkokdo pusti kjerkoli. Zdaj, po dobrih treh desetletjih, je njegovo vlogo prevzel Khvicha Kvaratskhelia oziroma Kvaradona, kot ga kličejo v Neaplju. Njegov prihod lani poleti ni bil niti približno deležen takšnega pompa kot Maradonin prestop iz Barcelone v Napoli pred 38 leti, a hitro je postalo jasno, da je uprava kluba z 21-letnim Gruzijcem zadela v polno.

Kvaradona je z Napolijem pred letošnjo sezono podpisal petletno pogodbo in skupaj z Victorjem Osimhenom tvori neustavljiv napadalni dvojec. Skupaj sta v letošnji sezoni (v vseh tekmovanjih) zabila že 25 golov, Osimhen pa je trenutno v italijanskem prvenstvu tudi najboljši strelec. A še ne dolgo nazaj ni bilo vse tako rožnato. Lani poleti so klub zapustili najboljši strelec v zgodovini Napolija - Dries Mertens, legendarni kapetan Lorenzo Insigne in steber obrambe Kalidou Koulibaly. Navijači so bili zgroženi, lastnika Napolija Aurelia De Laurentiisa so celo prosili, naj klub raje proda. Pol leta kasneje ga častijo. Tudi to je nogomet ...

Klofuta zadnjeuvrščenega

Neapeljčani v letošnji sezoni niso superiorni le v domači serie A. S petimi zmagami in enim porazom so na prvem mestu zaključili tudi skupinski del lige prvakov. Povprečno so dosegali več kot tri gole na tekmo, prejeli pa zgolj enega, tako da tudi osmina finala proti Eintrachtu iz Frankfurta ne bi smela biti prevelik zalogaj. Liga prvakov se sicer nadaljuje v drugi polovici februarja, Neapeljčani pa zmage v tem tekmovanju še nimajo. Pravzaprav je tudi edina evropska lovorika, zmaga v pokalu Uefa, stara več kot 30 let in prav tako izhaja iz zlatih časov Maradone.

In čeprav v domačem prvenstvu in ligi prvakov delujejo kot dobro podmazan stroj, ki ruši vse pred seboj, pa so nogometaši Napolija precej hitro in nedostojanstveno izpadli iz italijanskega pokala. V osmini finala jim je klofuto primazal Cremonese, zadnjeuvrščena ekipa v serie A. In to na domačem stadionu, ki nosi ime ikone kluba Diega Armanda.

Toda dogodki v pokalnem tekmovanju, kjer je Napoli v svoji dolgi zgodovini osvojil pet lovorik, zadnjo v sezoni 2019/20, jih prav gotovo ne bodo zmedli, vendarle je prvenstvo precej višje na listi prioritet. Bo pa zaradi kazni, ki so jo nedavno prejeli navijači, nogometašem vseeno nekoliko težje. Pretep s privrženci Rome na enem od avtocestnih postajališč, ki je povzročil 15-kilometrski zastoj, jim je namreč zagotovil dvomesečno prepoved potovanj na gostujoče tekme. Navijači Napolija in Rome, ki veljajo za še posebej strastne in predane svojemu klubu, so bili sicer že v preteklosti vpleteni v več incidentov, leta 2014 je pred finalom pokala prišlo celo do uporabe strelnega orožja.

Nogomet je stanje duha

Najbolj razširjen citat med zasvojenci z okroglim usnjem v Neaplju govori o tem, da Napoli ni le nogometna ekipa, ampak kar stanje duha v mestu. Na jugu Italije nogomet pomeni predanost, čaščenje, osrednji stadion, ki se nahaja v soseski Fuorigrotta, pa med privrženci navijačev svetlo modrih velja kar za tempelj, v katerem so častili že mnoge. A nihče od njih se ne more in se, v to smo prepričani, nikoli ne bo mogel kosati z nogometnim bogom Maradono. Njegovo razmerje z Napolijem je imelo vse. Vsa možna čustva in občutke. Nebrzdano veselje in predanost. Vzpone in padce ter, predvsem, brezpogojno ljubezen. Zaradi njega je številnim dečkom, ki so se v Neaplju rodili v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ime Diego.

A za edini klub z juga Italije, ki je kadarkoli postal državni prvak, so prišli tudi težki časi. Precej razburkano je bilo avgusta leta 2004, ko je sodišče razglasilo stečaj kluba. Napoli, ki se je zaradi finančne nediscipline znašel že v tretji italijanski ligi, se je zlomil pod dolgovi v višini 69 milijonov evrov. Klub je takrat ostal brez licence za drugo ligo, potem ko več mesecev ni izplačeval plač nogometašem. Stanje je bilo alarmantno, a ne toliko, da se ne bi že čez tri leta vrnil v serie A.

V pomoč tudi pica?

Samo predstavljamo si torej lahko evforijo, ki bo zajela Neapelj, če bodo nogometaši v državnem prvenstvu in ligi prvakov do konca sezone nadaljevali v ritmu, ki so si ga zastavili. Že prizori po izjemni zmagi nad Juventusom so bili veličastni. Kljub pandemiji so rajali tudi leta 2020, ko so petič v zgodovini osvojili pokal. Mogoče pa k dobrim rezultatom v zadnjem obdobju pripomore tudi pica, ki si jo igralci, kljub siceršnji pazljivosti pri prehranjevanju, lahko privoščijo enkrat tedensko. A le tisto z najboljšimi sestavinami. Pošteno. Pravo mučenje bi namreč bilo igrati v Neaplju, pico pa imeti na rdečem seznamu. Kot da nogometašem Bayerna ne bi dovolili obiskati Oktoberfesta.