Novembra lahko na vrtu postorimo še marsikaj

Matic Sever Matic Sever
24.11.2019 02:52

Če temperature zdržijo nad lediščem, je pozna jesen odlična za sajenje vrtnic z golimi koreninami.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Suhi ostanki rastlin so lahko tudi lepi. Kar ni polomljeno, laho pustimo za zimsko sliko.

November je mesec, ko navadno pospravimo še zadnje odmrle rastline, pograbimo zadnje odpadlo listje, zaščitimo kakšno posebno občutljivo rastlino, potem se pa naš domet vrtnih opravil skoraj že konča. A če malce bolje pomislimo, se najde še marsikaj, in če temperature zdržijo nad lediščem, lahko postorimo še nekaj pomembnih opravil.

Sajenje vrtnic

Pozna jesen je odlična za sajenje vrtnic z golimi koreninami. Že ob nakupu pazimo, da izberemo kakovostne sadike z vsaj tremi močnimi poganjki in dobro razvitimi koreninami. Pomembno je, da kupljene sadike čim prej posadimo. Če jih ne moremo posaditi takoj, jih začasno zagrebemo v zemljo. Pred sajenjem jih je priporočljivo za vsaj eno uro namočiti v vedro z vodo. Sadilna jama naj bo globoka najmanj 40 centimetrov, pri zasipanju sadike pa pazimo, da bo cepljeno mesto vsaj slabih pet centimetrov nad površjem. Zemljo okoli sadike potlačimo in jo temeljito zalijemo.

Vrtnice bodo najbolj hvaležne za pozno jesensko sajenje.

Naberimo plodove bodik

Marsikje ptice pozobajo prav vse lepe rdeče ali rumene plodove bodik oziroma božjega drevca in lastnikom tako ne ostane nič za božično okrasitev. Iz tega razloga si lepe veje z največ plodovi odrežemo nekoliko prej, kot bi jih sicer. S tem prehitimo ptice in si zagotovimo lep okrasni material za venčke in druge ustvarjalne kreacije. Odrezane veje damo v svežo vodo in jo redno menjujemo, vse skupaj pa postavimo v hladen prostor.

Številne rastline so zimzelene, nekatere pa razvijejo lepe plodove. Če nam takih rastlin manjka, jih še lahko posadimo.

Čiščenje gredic

Porežemo vse grde ostanke rastlin in pustimo tiste, ki bodo dajale lepo zimsko sliko. Ni nujno, da prav vse suhe dele sproti odnašamo na kompost in si delamo dvojno delo. Če so ostanki zdravi in se hitro razgradijo, jih lahko zdrobimo ali razrežemo na krajše oziroma manjše kose ter jih med grmovnice in trajnice razporedimo kot zastirko.

Pograbimo še zadnje odpadlo listje.

Čistimo ribnik

V ribnike in druge vodne motive se konec oktobra in v začetku novembra pogosto nanese veliko listja. Ne le da je videti zanemarjeno, ampak odpadlo listje z razpadanjem poslabšuje kvaliteto vode in nam lahko spomladi povzroča dodatne težave. Da se izognemo vsakodnevnemu čiščenju, si lahko pri manjših motivih pomagamo z začasnim nameščanjem mrež, v katere se listje ujame, in listje elegantno stresemo stran. Je pa taka rešitev moteča, saj kvari pogled na vodno gladino in lahko moti dostop živali do vode. Poleg listja je treba odstraniti tudi odmrle dele obvodnih in vodnih rastlin. Pri tem pustimo suhe pokončne poganjke, ki gledajo iz vode in poskrbijo za izmenjavo plinov ob zaledenitvi.

V ribnikih je treba odstraniti tudi odmrle dele obvodnih in vodnih rastlin.

Izkopljemo občutljive čebulnice

Slovenci smo ljubitelji okrasnih čebulnic iz toplejših krajev, ki pri nas na prostem ne prezimijo. V teh dneh moramo biti pozorni na nizke temperature. Če še nismo izkopali gomoljev dalij, gladiol in drugih temperaturno občutljivih lepotic, jih je priporočljivo najkasneje po prvi slani.

Gladiole na prostem ne prezimijo, zato gomolje izkopljemo in shranimo v kleti.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta