Katera rastlina lahko v mrazu ostane zunaj, katero moramo zaščititi in katera mora v stanovanje?

Matic Sever Matic Sever
10.11.2019 01:47

Dandanes v različnih cvetličnih loncih in posodah gojimo zelo širok nabor rastlin. Med njimi najdemo prav vse skupine vrtnih rastlin; enoletnice, dvoletnice, zelnate trajnice, grmovnice, drevje, pa tudi vodne rastline, zelišča in zelenjavo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Če smo jesenske nasade v posodah načrtovali pravilno, bo vsaj večina rastlin zdržala do pomladi. Pazimo le, da jih v sušnih obdobjih vsaj malo zalijemo tudi pozimi.
Matic Sever

Tiste, ki so trajne po svoji naravi, pri nas niso nujno tudi prezimne, zato moramo svoje rastline dobro poznati in vedeti, katera lahko ostane zunaj, katero moramo le nekoliko zaščititi in katera mora v hišo ali stanovanje.
Če želimo imeti vse rastline na prostem tudi pozno jeseni in pozimi, moramo že vnaprej izbrati vrste in sorte, ki so odporne proti mrazu. S tem pa ne rešimo vseh težav. Vedeti moramo, da so razmere za življenje rastline v loncih nekaj povsem drugega kot tiste v tleh, kjer bi jih srečali naravno. Težave lahko nastopijo celo pri tistih vrstah, ki so povsem prezimne.

Nekaj zimzelenih trajnic in pritlikavih grmovnic je povsem prezimnih in bodo na okenskih policah v okras vso zimo.
Matic Sever

Premik v notranji prostor

Predvsem tropske in subtropske rastline moramo prenesti v notranji prostor. Od rastline je odvisno, ali je dovolj le prostor, kjer ne zmrzuje, ali so potrebne višje temperature. Kar nekaj delno prezimnih ali neprezimnih trajnic, kot so na primer agapanti oziroma afriške lilije, dalije, gladiole, kane ..., prenesemo v temen prostor, kjer ne zmrzuje, saj bodo dormantne, torej v fazi počitka, počakale na pomlad, ko bodo ponovno odgnale.
Drugače je z rastlinami, ki ostanejo zelene. Taki so na primer agrumi, oleandri, pelargonije; te so sicer lahko v hladnem prostoru, a potrebujejo svetlobo, čim več svetlobe, sicer se rastline pretegujejo, izgubljajo liste, s tem pa izgubljajo tudi energijo, postajajo ranljive in kaj hitro jih napadejo bolezni in škodljivci.

Vkopljite jih

Rastline, ki prezimijo zunaj, a imajo lahko težave zaradi zmrzovanja substrata v posodi, lahko jeseni tudi zakopljemo in poustvarimo temperaturne razmere, kakršne bi imele njihove korenine v naravi, kjer bi pač rasle v tleh.

Zavetna lega

Lonce in posode z rastlinami lahko vsaj nekoliko obvarujemo močnega premrzovanja tudi s postavitvijo oziroma prestavljanjem za zimski čas. Če je le mogoče, izkoristimo mesto ob steni, še posebno če je ta obrnjena proti jugu. Ob steni ali zidu se ustvarijo toplejše mikroklimatske razmere. Enako velja za zavetrne lege. Pomagamo si lahko tako, da vse lonce postavimo v eno večjo skupino in tiste z bolj občutljivimi rastlinami umestimo na sredino.

Tiste rastline, ki bi lahko zmrznile zaradi izpostavljenosti mrazu, raje zavijmo v kopreno in jih postavimo ob zid.
Matic Sever

Zaščita loncev

Zaradi že opisanega problema hitrega zmrzovanja substrata v loncih rastlinam pomagamo z dodatno zaščito, ki jo namestimo okoli loncev. Uporabimo na primer žakljevino, več plasti vrtne koprene, mehurčkasto folijo, lahko tudi malce večje veje smrečja ali borovcev in jih povežemo z vrvico okoli lonca. Taka plast bo delovala izolativno in učinkovala tako, da bodo nizke temperature v notranjost lonca prodirale počasneje.

Nekaj zimzelenih dišavnic lahko prestavimo z vrta v lonce in jih uporabljamo tudi pozimi.
Matic Sever
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta