Dokler bodo države v boju proti novemu koronavirusu uporabljale delne ali popolne zaustavitve javnega življenja, se bo to poznalo na našem zdravju in počutju. Zato je še toliko bolj pomembno, da se trudimo tako ali drugače ostati povezani z drugimi ljudmi. Podobno kot finančni stres, vključno z izgubo zaposlitve, lahko tudi daljša ali pogosta obdobja samoizolacije prizadenejo duševno zdravje, saj močno zmotijo našo družabno rutino, poroča spletna stran The Conversation. V samoizolaciji so močno omejene možnosti za druženje z bližnjimi, precej manj pa je tudi priložnosti za sklepanje in razvijanje novih poznanstev. Mnoge družine so ločene tudi zaradi meja, tako mednarodne kot tiste znotraj držav, njihove člane pa preplavlja občutek negotovosti, saj ne vedo, kdaj se bodo lahko spet srečali. Raziskovalci so zbrali podatke iz Velike Britanije, ZDA in Avstralije ter preučili ravni osamljenosti glede na strogost omejevanja družabnih stikov med prebivalci v prvih šestih mesecih pandemije.
Izkazalo se je, kar sploh ni tako presenetljivo, da se je raven osamljenosti občutno zmanjšala, kakor hitro so bile te omejitve odpravljene. Čeprav je popolnoma normalno, da se občasno počutimo osamljene, obstaja pri nekaterih ljudeh večje tveganje, da pri njih nastopijo problematično visoke ravni osamljenosti. Raziskovalci so ugotovili, da so glavni dejavniki tveganja pri starosti med 18. in 25. letom, pri brezposelnih in tistih v enočlanskem gospodinjstvu.
Zakaj občutka osamljenosti ne bi smeli ignorirati? Pri nekaterih ljudeh lahko nenehen občutek hude osamljenosti vodi k poslabšanju vsesplošnega zdravja. Deloma je to verjetno posledica dejstva, da osamljenost povzroča fiziološki stresni odziv. Danski raziskovalci so odkrili, da se tveganje za razvoj srčne bolezni zaradi osamljenosti v petih letih poveča za 20 odstotkov, za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pa za kar 90 odstotkov. O osamljenosti sicer pogosteje poročajo ljudje z duševnimi motnjami. Toda lahko je tudi opozorilni znak za hudo depresijo, socialno fobijo (socialno anksioznost) in paranojo.
Visoko ceno zaradi osamljenosti plačujejo tudi podjetja. Po nekaterih ocenah naj bi ta britanske delodajalce letno stala kar 2,95 milijarde evrov, kar gre pripisati predvsem dejavnikom, kot so višja fluktuacija zaposlenih, manjše zadovoljstvo na delovnem mestu in nižja produktivnost. Vedno več ljudi tudi po prvotni krizi zaradi covida-19 dela od doma oziroma na daljavo, s čimer se še dodatno zmanjša število priložnosti za ohranjanje že tako redkih neformalnih, vendar pomembnih stikov s kolegi.
Kako lahko pomagamo ljudem, ki utegnejo biti še posebej ogroženi? Osamljenost je osebna in boleča izkušnja in prizadetemu človeku je včasih težko pomagati. Toda tistim, ki se počutijo osamljene, je lahko precej v pomoč, če se počutijo smiselno povezani z drugimi. Pomagate jim lahko na več načinov.
• Poslušajte. Ljudje, ki so osamljeni, se morda ne bodo takoj pripravljeni odkrito pogovarjati o svojem občutku osamljenosti, ker se bojijo, da bodo stigmatizirani ali tarča kritik. Če se vendarle odločijo poiskati pomoč, bodo verjetno poskusili z vami vzpostaviti stik na posreden in nevsiljiv način. Razlog je v tem, da ti ljudje običajno drugih nočejo obremenjevati s svojimi težavami. Dejali bodo denimo: "Poklepetajva, ko boš imel/-a čas." Ob takem povabilu se vam morda ne bo zdelo, da bi se morali nanj takoj odzvati. Kljub temu je pomembno, da to storite čim prej.
• Ohranjajte stike in izmenjujte izkušnje. Življenje v samoizolaciji je res stresno, vendar trenutno bolj ali manj vsi živimo na tak način. Zdaj imamo priložnost, da izkažemo prijaznost do ljudi, ki vsega skupaj morda ne prenašajo tako dobro. Nekaterim lahko veliko pomeni že preprost "zdravo". To, da ljudi povprašamo, kako se počutijo, je postalo del naših vsakdanjih pogovorov. Popolnoma normalno je postalo, da na tak način nagovarjamo tudi ljudi, ki jih morda niti ne poznamo tako dobro, kot so na primer naši sodelavci, sosedje ali natakar v bližnji kavarni. Zato svoje izkušnje s preživljanjem samoizolacije delite z drugimi, kjerkoli se vam to zdi primerno. To je lahko tudi priložnost za navezovanje stikov in izražanje podpore drugim.
• Zastavljajte prava vprašanja. Če nekdo na glas potarna, da se počuti osamljenega, ga povprašajte, ali mu lahko na kakršenkoli način pomagate. Tako boste začeli pogovor z njim in mu dali vedeti, da ga ne obsojate. Nikar ne domnevajte, da bo nekaj, kar pomaga vam, pomagalo tudi nekomu drugemu. Raje vprašajte, kaj lahko storite, da mu boste pomagali.
• Bodite proaktivni. Mnogi so po izbruhu pandemije odkrili številne načine, na katere se lahko družijo, pa ne samo preko zooma. Med njimi so denimo pisanje zgodb in pisem, nakupovanje življenjskih potrebščin za druge in telovadba s prijateljem (seveda z zaščitno masko na obrazu in ohranjanjem fizične distance). Tudi delodajalci bi morali aktivno skrbeti za to, da uslužbenci ohranjajo stike med seboj in s podjetjem.
