Od pitja brez mačka do zvezdne žabe

Še en kozarec, prosim! Užitek je nazdravljati in nazdravljati in nazdravljati ob misli, da vam naslednji dan ne bo žal. Natančni datum, kdaj se bo to zgodilo, res še ni določen, a izumitelji sintetičnega alkohola v Veliki Britaniji, ki so predstavili prvo pijačo iz njega, poimenovano alcarelle, so prepričani, da bodo najkasneje v štirih letih dobili vsa potrebna dovoljenja za široko prodajo. Sintetični alkohol deluje na možgane podobno kot običajni, a s pomembno razliko - brez negativnih učinkov na jetra, srce, možgane in vse druge organe. "Oče" tega benignega alkohola je profesor David Nutt, vodilni britanski nevropsihofarmakolog in nekdanji svetovalec za droge v britanski vladi, ki je pred desetimi leti neslavno "odletel". Zato, ker je v sporočilih za javnost zatrjeval, da so droge, kot sta denimo ekstazi in LSD, manj nevarne za javno zdravje od alkohola.

Pitje alkohola brez mačka

Za razumevanje, kako bo alcarelle deloval, potrebujemo hitro obnovo biologije mačka: ko se alkohol v jetrih razgradi, nastane toksin, imenovan acetaldehid - povzroča glavobol, bruhanje in druge neprijetne posledice pitja. Jetra imajo na srečo substanco, imenovano glutation, ki acetaldehid spreminja v nevtralno snov, ki jo telo izloči z urinom. Toda pretirano pitje izčrpa zaloge glutationa v jetrih in v telesu se kopiči strupeni acetaldehid.
Alcarellova prednost je v tem, pravi profesor Nutt, da ob razgradnji sintetičnega alkohola acetaldehida ni. Posledično ni mačka, ni kalorij, ni možganskih poškodb, ciroze jeter, zasvojenosti ... Obenem poudarja, da njegova iznajdba ni namenjena temu, da bi sintetični alkohol zamenjal običajnega, ampak da želi omogočiti industriji alkoholnih pijač, da ponudi nove možnosti za tiste potrošnike, ki se zavedajo pomena zdravja. Prepričan je, da bo v naslednjih dvajsetih ali tridesetih letih sintetični alkohol povsem nadomestil "tradicionalnega". Podobno, kot so začele e-cigarete nadomeščati tobak.
Pivovarji v Veliki Britaniji že opažajo, da se trend pitja piva spreminja. Prodaja brezalkoholnega piva je lani narasla za kar 60 odstotkov. Pitje med mladimi je na najnižji ravni doslej in se še zmanjšuje. Ne pa tudi med odraslo populacijo - strokovnjaki ocenjujejo, da je vsako leto 1,1 milijona sprejemov v bolnišnico povezanih z alkoholom. Škoda zaradi alkohola v Veliki Britaniji je ocenjena na 3,5 milijarde funtov letno.
A obenem je treba povedati, da davek na tradicionalni alkohol prinese državi nekajkrat več. Po tem, ko je profesor Nutt nedavno dal v proces zakonodajne odobritve svoj alcarelle, so se ekonomisti spravili k izračunu državnega proračuna, zmanjšanega za davek od alkohola. In zdaj njih boli glava ...

Po 30 letih nov antidepresiv

V začetku marca je Ameriška agencija za zdravila (FDA) odobrila prodajo novega antidepresiva. Gre za esketamin, derivat ketamina, v obliki pršila za nos, novost pa so predstavili kot revolucijo v zdravljenju depresije. Pršilo s prodajnim imenom Spravato so razvili v farmacevtski družbi Janssen, ki je del multinacionalke Johnson & Johnson.

Po berlinskem pacientu še londonski

Tako imenovani berlinski pacient že celih 12 let pooseblja upanje za vse okužene z virusom HIV. Je prva, a morda ne več edina pozdravljena oseba. Marca letos smo namreč v znanstveni reviji Nature prebrali, da tudi pri "londonskem pacientu" zdravniki ne zaznavajo več okužbe z virusom HIV. Obema pacientoma je skupno, da so ju zdravili s presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Skupno jima je tudi to, da sta oba darovalca imela redko gensko mutacijo, pri kateri krvne imunske celice na svoji površini nimajo receptorjev za vstop virusa HIV v celice. Virusi HIV ne morejo okužiti novih celic. Londonski zdravniki so še vedno previdni in nočejo prezgodaj trditi, da je pacient ozdravljen, a že 18 mesecev ne prejema protivirusnih zdravil in obet, da je ozdravljen, se iz dneva v dan krepi. Že drugi primer ponuja upanje, da bo v bližnji bodočnosti mogoče z genskim zdravljenjem pozdraviti okužbo.
Okoli 37 milijonov ljudi na svetu je okuženih z virusom HIV, vsako leto zaradi zapletov, povezanih z okužbo, umre skoraj milijon ljudi.

Melanin kot premaz za vsadke

Melanin je temen pigment (rdečkaste, rjave ali črne barve), ki daje pri človeku barvo kože, las in oči. Eumelanin je blago prevodni tip melanina, toda raziskovalci so pravkar našli način za povečanje njegove prevodnosti brez dodajanja tujih materialov. Obeta, da bo postal premaz za implantate, ki jih telo ne bo zavrnilo.
Ljudje smo električna bitja. Z električnimi impulzi je povezano delovanje človeškega srca, mišic, živcev ... vse do celične ravni. Za eumelanin znanost že pol stoletja ve, da prevaja elektriko. Prav tako dolgo že znanstveniki iščejo način, kako to lastnost izkoristiti. A prevodnost melanina je prešibka, da bi jo lahko praktično izrabili.
Toda konec marca je multidisciplinarna ekipa znanstvenikov iz Italije objavila v znanstveni reviji Frontiers in Chemistry, da je iznašla način, kako povečati prevodnost eumelanina do te mere, da bo postal uporaben kot premaz za medicinske vsadke in druge naprave, ne da bi jih telo zavrnilo kot tujek.
V ekipi so se odločili za metodo "žarjenja" v vakuumu, postopek, ki ni nov in se uporablja za povečanje prevodnosti v najrazličnejših materialih. Nanoznanstveniku Paolu Tassiniju in njegovim kolegom je uspelo povečati prevodnost melanina za milijardkrat. Obstajajo realne možnosti, pravijo znanstveniki, da bi lahko eumelanin v prihodnosti nadomestil kovine v protezah, vsadkih ... Pigment se naravno proizvaja v naših telesih in zato ga imunski sistem praviloma sprejme kot "svojega", za razliko od kovine.

Marčevska zvezda je zvezdna žaba

Zmeraj beremo o živalskih in rastlinskih vrstah, ki izginjajo z obličja zemlje. Včasih pa te turobne vesti zamenjajo bolj vesele o novoodkritih vrstah. Zvezda marca je tako postala majhna, le za palčev noht velika žaba, ki so jo odkrili v indijskem gorovju Zahodni Gati. Gre za zaščiteno območje, eno od "vročih točk" na planetu, ki na svetovni ravni največ prispevajo k ohranjanju biološke pestrosti in ogroženih živalskih vrst, od sesalcev, ptičev do dvoživk. Znanstveniki so jo poimenovali zvezdna škratja žaba. Mojstrica v skrivanju, ki se ob najmanjšem migljaju jadrno zakoplje v listje, se je uspešno prikrivala milijone let - do sedaj. Uradno je krščena za Astrobatrachus kurichiyana. Zvezdno ime ji je dal njen videz; po hrbtu je temno rjava, toda njen trebuh je bleščeče oranžen, posut z modrimi pikami, ki spominjajo na ozvezdje. Drugi del imena je dobila po avtohtonem ljudstvu, ki živi na tem območju.
Toda zvezdna škratja žaba ni le nova vrsta med dvoživkami. Je edini član starodavne rodbine, ki je živela, kot so pokazale genetske raziskave, pred najmanj 60 milijoni let.
"Te žabe so relikvije," je dejal dr. Vijayakumar, glavni avtor opisa vrste in zdaj podoktorski sodelavec na Univerzi George Washington. "Tako dolgo so vztrajale. Milijone let. Morali bi slaviti dejstvo, da danes še obstajajo in da nam bodo omogočile pogledati globoko v preteklost planeta.
Indijski Zahodni Gati, več kot 1000 kilometrov dolgo gorovje, so domovanje številnih vrst, ki jih ni nikjer drugje. Indija, nekoč del Afrike, se je pred približno 89 milijoni let ločila od Madagaskarja in drsela severovzhodno, sčasoma trčila v azijsko celino in ob narivanju, kot vemo, je nastala Himalaja, eno najmlajših gorstev našega planeta. Zahodni Gati, pravijo znanstveniki, so bili podobno izolirani kot otoki, kar je omogočilo plodna tla za razvoj novih oblik življenja. Zdaj je treba dognati, ali je zvezdna škratja žaba indijska potomka afriških prednikov ali pa je bila njena prvotna domovina Azija.