Klara Širovnik
Sunčica Kovačević in Sara Tuševljak sta 25-letni študentki prava in ustanoviteljici civilne iniciative, ki se je na Balkanu organizirala proti gradnji malih hidroelektrarn, specifično na Kasindolski reki v vzhodnem Sarajevu. Številne hidroelektrarne so na Balkanu že bile zgrajene, veliko jih je še načrtovanih. Skupina je izrazila skrb vzbujajoče vplive tistih, ki jih upravlja podjetje BUK, d.o.o. (hčerinsko podjetje velike belgijske družbe Green Invest). Green Invest je januarja 2022 proti Sunčici Kovačević in Sari Tuševljak vložil tri tožbe zaradi obrekovanja (gre za tako imenovane SLAPP- oziroma strateške tožbe proti javni participaciji), ki jih - na različnih področjih - opažamo tudi v Sloveniji. Namenjene so utišanju kritičnih glasov, vlagajo pa jih podjetja povsod po svetu. Družba je mladima ženskama zagrozila tudi z nadaljnjimi pravnimi ukrepi, primer pa je žal vse prej kot osamljen.
Novi podatki londonske organizacije Business & Human Rights Resource Centre, v kateri kot ena od vodij programa za pomoč zagovornikom človekovih pravic deluje tudi Goričanka Ana Žbona, razkrivajo, da so ljudje, ki varujejo naš planet pred neodgovornimi poslovnimi dejavnostmi, pod stalnim udarom. Večina napadov na zagovornike človekovih pravic - kar tri četrtine! -, ki so jih zabeležili leta 2022, je bilo neposredno uperjenih proti zagovornikom podnebja, zemlje in okolja. Analiza opozarja na jasen vzorec napadov na tiste, ki so v prvih vrstah podnebnega boja in ki se zavzemajo za pravičen podnebni prehod - to pa pomeni, da napadi ne škodujejo le posameznim podnebnim aktivistom, temveč konec koncev ogrožajo vsakega od nas.
Latinska Amerika, Azija in tihooceanske države so za zagovornike človekovih in okoljskih pravic najnevarnejše (največ napadov se je v 2022 namreč zgodilo v Braziliji, Indiji in Mehiki). Z njimi je neposredno povezana tudi širina prostora, ki je ljudem na voljo za izražanje državljanskih zahtev. Izračuni organizacije Civicus kažejo, da zgolj okoli trije odstotki svetovnega prebivalstva živijo v družbah z odprtim državljanskim prostorom, kjer so svoboščine zares spoštovane do mere, ki jo zastavlja mednarodno pravo. Leto 2022 je zaznamovalo še bolj pospešeno zmanjšanje tega prostora (trpele so denimo svoboščine mirnega zbiranja, združevanja in izražanja).
"Vlade v veliko primerih izkoriščajo zakone, kot so denimo tisti proti terorizmu in tujim agentom, da utišajo nasprotovanje konkretnim poslovnim projektom ali pa, splošneje, močnim gospodarskim akterjem in interesom. Naše statistike kažejo, da se največkrat poskuša utišati prav tiste, ki se borijo za boljše ohranjanje okolja. Menimo, da to predvsem izhaja iz vrste kapitalizma, v katerem živimo, ki spodbuja pristop k poslovanju, ki ne upošteva dovolj družbenih in okoljskih vplivov in ki se žal zaostruje, kot se zaostruje tudi tekmovanje za surovine," nadaljuje Žbona, ki v organizaciji deluje že sedem let. Te številke so le vrh ledene gore. Podatki, ki jih je zbral Center, temeljijo na javno dostopnih informacijah - zaradi številnih napadov, ki ne pridejo v javnost, in velike vrzeli v vladnem spremljanju napadov, pa so razsežnosti problematike gotovo še veliko hujše.
Kdo stoji za napadi
V večini napadov ni bilo mogoče neposredno povezati s podjetji. "Ker gre pri številnih napadih za dogovarjanje med državo, zasebnim sektorjem in drugimi nedržavnimi akterji v okoljih z visoko stopnjo nekaznovanosti, je storilce pogosto težko identificirati in je o direktni povezavi velikokrat težko govoriti. V državah, ki se borijo, da bi pritegnile kapital, kdaj tudi same vlade oziroma posamezniki, ki želijo ta sredstva, velikokrat namenoma spregledajo okoljsko in družbeno škodo ter uporabljajo prijeme, kot je zloraba sodnega sistema ali policije za utišanje nasprotnikov, s katerimi želijo omogočiti njegov dotok,« opiše sogovornica. In nadaljuje, da so napadi podjetij kdaj tudi zelo direktni: najbolj jasen primer so prej omenjene strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti (SLAPP).
"Tudi sama podjetja so pripravljena vložiti tožbo, ki poskuša ustaviti zagovornike, ki opozarjajo na resne probleme in kršitve osnovnih pravic," nadaljuje Ana Žbona. Center je s svojo raziskavo detektiral več podjetij, ki so bila bila v lanskem letu povezana z največjim številom napadov: JSW Steel Ltd. (Indija), Otterlo Business Corporation (ZAE), TotalEnergies (Francija, večinski delničar vzhodnoafriškega naftovoda), Inversiones los Pinares (Honduras) ter NagaCorp Ltd in njegova hčerinska družba NagaWorld (Kambodža). Najnevarnejši sektor za zagovornike človekovih pravic je rudarstvo, v povezavi s katerem se zgodi skoraj 30 odstotkov napadov. Ta trend se ohranja že od leta 2015, ko so v Centru uvedli spremljanje, kar kaže na mizeren napredek pri preprečevanju napadov v tem sektorju.
Vredno je opozoriti, da je bila skoraj četrtina napadov uperjena proti ženskam zagovornicam človekovih in okoljskih pravic. "Ženske zagovornice diskriminacijo in nasilje doživljajo tudi skrito in v več sferah - ne spopadajo se samo z močjo podjetij, ampak tudi s patriarhalnimi vzorci in normami, s katerimi se soočajo v svojih družinah, skupnostih in organizacijah. Ženska je tako pogosto napadena v vseh 'javnih oblikah', ki jih doživljajo tudi moški aktivisti, obenem pa pričevanja aktivistk kažejo, da so napadi nanje tudi bolj intimni in povezani z njihovim spolom," pravi sogovornica in nadaljuje, da so v nedavni raziskavi sklada SAGE z zagovornicami mnoge povedale, da je psihološka škoda, za katero trpijo aktivistke, ena od najbolj dolgoročnih oblik nasilja, s katerimi se soočajo. "Opažamo kampanje, ki so seksualizirane narave. Napadi se dogajajo na več ravneh. Kljub nasilju, s katerim se soočajo, pa ženske, ki ščitijo svoje pravice in okolje, dosegajo zmage po vsem svetu. Samo en primer: v Braziliji in Kolumbiji sta bili dve domorodni ženski izvoljeni na visoke politične položaje, kar na sicer slabo situacijo meče žarek upanja."
Da ne pride do najhujšega
Petina napadov je bila uperjena proti zagovornikom iz vrst avtohtonih prebivalcev, čeprav ti predstavljajo le približno šest odstotkov svetovnega prebivalstva, varujejo pa več kot 80 odstotkov preostale svetovne biotske raznovrstnosti. "V Braziliji smo lahko jasno spremljali, kako je predsednik Bolsanaro - četudi ima avtohtono prebivalstvo v zakonodaji precej pravic - začel sistematsko napadati institucije, spremenil je regulativni okvir, grozil je z odtegovanjem finančnih sredstev in spodbujal obrekovalne kampanje ter hkrati uničeval zaščito amazonskega pragozda. Vse to je pripomoglo k temu, da se je situacija zagovornikov slabšala skozi njegovo celotno predsedovanje," Žbona pove ob konkretnem primeru.
Dejstvo pa je, da politika situacije ne generira ločeno od širše družbe - grožnje in napadi se pogosto razširijo tudi na splošno prebivalstvo ali pa jih spodbujajo akterji v gospodarstvu. "Zadeva včasih deluje tudi v obratni smeri - gospodarski dejavniki v ozadju vplivajo na politike, da ti ravnajo v skladu z njihovimi interesi. Večina vlad žal ne spremlja, kaj se v njihovih državah dogaja z zagovorniki človekovih in okoljskih pravic. Na podlagi podatkov lahko trdimo, da to spremljajo le trije odstotki vlad, četudi se to pričakuje od vseh držav kot del Agende 2030 in cilja trajnostnega razvoja 16 (SDG 16). Obstaja tudi korelacija med nespremljanjem (oziroma namenskim zatiskanjem oči) in številom napadov, saj se ne da rešiti situacije, ki ni spremljana," nadaljuje.
V skladu s tem je nujno, da svetovne vlade vzpostavijo trdno obvezno zakonodajo o skrbnem preverjanju človekovih pravic in okolja, ki bo temeljila na varnem in učinkovitem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi - to Center in druge organizacije pričakujejo tudi od prihajajoče Evropske direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti. Le tako bomo lahko preprečili, da ne pride do najhujšega. Najprej namreč nastopijo obrekovalne kampanje, krčenje regulativnega okvira, spremembe zakonodaje, tožbe, odtegovanje finančnih sredstev ... "Opazno je stopnjevanje. Tudi v državi, kot je naša, je smiselno loviti že prve znake omejevanja. Da se ustavi že pri obsojanju in na družbenih omrežjih. In da naposled ne pride do drugih vrst nasilja in celo do smrti zagovornikov, kot se dogaja v preveč državah," zaključi sogovornica.
