Od Wuhana do New Yorka povpraševanje po zaščitnih vizirjih in rokavicah, embalaži za hrano in mehurčkasti foliji za pakiranje med pandemijo novega koronavirusa skokovito narašča. Večine te plastike ni mogoče reciklirati, zato pristane v smeteh. Zaostruje se cenovna vojna med reciklirano in novo plastiko, ki jo proizvaja naftna industrija. In kaže, da to vojno izgubljajo reciklažna podjetja. "Veliko podjetij se bori za obstanek, preprosto ne vidijo luči na koncu tunela," pravi Steve Wong, direktor hongkonškega podjetja Fukutomi Recycling in predsednik Kitajskega združenja za odpadno plastiko. Razlog: skoraj vsak kos plastike je izdelan iz fosilnih goriv. Zaradi gospodarske krize se je izrazito zmanjšalo povpraševanje po nafti. Posledično se je znižala cena nove plastike.
Raziskava, ki je bila leta 2017 objavljena v reviji Science, je pokazala, da smo zemljani od leta 1950 naprej ustvarili za 6,3 milijarde ton plastičnih odpadkov in da 91 odstotkov teh odpadkov ni bilo nikoli recikliranih. Večino je namreč težko reciklirati, mnoga reciklažna podjetja pa so odvisna od vladne pomoči. Nova plastika, v industriji znana kot deviška plastika, je lahko tudi za polovico cenejša od reciklirane.
Od izbruha pandemije covida-19 se je zmanjšala tudi uporaba plastenk iz reciklirane plastike, najpogosteje recikliranega plastičnega izdelka. Reciklirana plastika za njihovo izdelavo je za 83 do 93 odstotkov dražja od nove plastike.
Pred pandemijo so politiki v mnogih državah napovedali vojno odpadkom iz plastike za enkratno uporabo. Kitajska, ki je do nedavnega v okviru trgovine s plastičnim odpadom uvozila več kot polovico vseh plastičnih odpadkov na svetu, je leta 2018 prepovedala njihov uvoz. EU namerava po letu 2021 prepovedati številne plastične izdelke za enkratno uporabo. O prepovedi njihove uporabe razmišlja tudi ameriški senat.
Nerazgradljiva plastika je pomemben dejavnik podnebnih sprememb. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma se ob proizvodnji štirih plastenk v ozračje sprosti enaka količina toplogrednih plinov kot med kilometer in pol dolgo vožnjo z avtomobilom. Raziskava Jana Della, kemičnega inženirja in nekdanjega podpredsednika ameriškega zveznega odbora za podnebje, je pokazala, da v ZDA sežgejo šestkrat več plastike, kot je reciklirajo.
Nove tovarne za novo plastiko
Toda pandemija koronavirusa je povzročila več plastičnih odpadkov. Naftna industrija namerava po navedbah skupine strokovnjakov za energijo, poimenovane Carbon Tracker, v naslednjih petih letih investirati približno 400 milijard dolarjev v tovarne za proizvodnjo surovin za novo plastiko. Ker vse večje število električnih vozil in izboljšana učinkovitost motorjev zmanjšujeta povpraševanje po gorivu, naftna industrija upa, da bo naraščajoče povpraševanje po novi plastiki zagotovilo prihodnjo rast povpraševanja po nafti in plinu. Naftna industrija pričakuje, da bo izdelke iz plastike začelo uporabljati na milijone novih potrošnikov srednjega razreda v Aziji in drugod.
Nova plastika je lahko tudi za polovico cenejša od reciklirane
Večina podjetij je prav tako zaskrbljena zaradi plastičnega odpada in podpira prizadevanja za njegovo zmanjšanje. Toda njihove investicije v ta prizadevanja so minimalne v primerjavi z investicijami v proizvodnjo nove plastike.
Med dvanajsterico največjih naftnih in kemičnih podjetij na svetu so BASF, Chevron, Dow, Exxon, Formosa Plastics, INEOS, LG Chem, LyondellBasell, Mitsubishi Chemical, SABIC, Shell in Sinopec. Le peščica jih je bila pripravljena posredovati podatke o tem, koliko sredstev investirajo v zmanjšanje plastičnega odpada. Tri se sploh niso odzvala ali tega podatka niso hotela navesti. Večina je pojasnila, da v okviru teh prizadevanj sodelujejo z Alianso za odpravo plastičnega odpada, ki jo podpirajo tudi podjetja za proizvodnjo potrošniških dobrin in ki naj bi za ta namen v prihodnjih petih letih zagotovila 1,5 milijarde dolarjev. Aliansa - ta ima 47 članic, med njimi so večinoma podjetja iz plastične industrije - je lani ustvarila prihodke v višini skoraj 2,5 bilijona dolarjev.
Skupno znaša vrednost investicij Alianse in prej naštetih podjetij manj kot dve milijardi evrov ali 400 milijonov dolarjev na leto. To je le delček od njihove prodaje. "Načrti za tako obsežne investicije v proizvodnjo nove plastike so skrb vzbujajoči," meni Lisa Beauvilain, vodja oddelka za trajnostne naložbe pri podjetju Impax Asset Management, ki upravlja investicijski sklad, vreden 18,5 milijarde dolarjev. "Države z nerazvitim sistemom ravnanja z odpadki in infrastrukturo za recikliranje ne bodo sposobne obvladovati še večje količine plastičnega odpada. Že zdaj se dobesedno utapljamo v plastiki," še opozarja Beauvilainova.
Upad reciklaže po vsem svetu
Od začetka pandemije novega koronavirusa se je obseg poslovanja v podjetjih za reciklažo precej zmanjšal, v Evropi za 20 odstotkov, v nekaterih predelih Azije za 50 odstotkov in v ZDA za 60 odstotkov.
Greg Janson, direktor reciklažnega podjetja QRS iz St. Louisa v Missouriju, pravi, da si še pred desetletjem ni mogel niti predstavljati, da bodo ZDA postale ena najcenejših držav za proizvodnjo deviške plastike. To seveda pomeni, da se je bo tudi več znašlo na trgu. "Ta cunami je sprožila sedanja pandemija," meni Janson.
Kombinacija posledic pandemije covida-19 in nizkih cen nafte pomeni dvojni udarec za recikliranje plastike
Po mnenju največjih naftnih in kemičnih podjetij na svetu je lahko plastika del rešitve za globalne izzive, povezane z večanjem svetovnega prebivalstva. Šest jih razvija nove tehnologije za ponovno uporabo odpadne plastike. Nekatera menijo, da lahko druge vrste embalaže povzročijo več emisij kot plastična. Ker je lahka, je plastika za potrošnike nepogrešljiva in lahko prispeva k zmanjšanju emisij. Nekaj podjetij je svoje vlade pozvalo, naj izboljšajo infrastrukturo za ravnanje z odpadki. "Ni nujno, da večje proizvodne zmogljivosti pomenijo tudi več onesnaževanja s plastiko," meni glasnik nemškega podjetja BASF, največjega proizvajalca kemikalij na svetu, ter dodaja, da podjetje že leta nenehno išče nove materiale za embalažo. A val nove plastike preplavlja obale po vsem svetu.
Filipinski primer
Richard Pontillas je lastnik trgovine z mešanim blagom v Quezonu, najgosteje poseljenem filipinskem mestu. Izdelki v tekoči obliki, ki jih prodaja, so bili nekoč pakirani v steklenicah. Mnogi kupci so s seboj prinesli kar svoje steklenice, da so jih v trgovini ponovno napolnili. Trgovci, kot je Pontillas, so postali ključne tarče plastične industrije, ki se je trudila razširiti trend, ki se je uveljavil po letu 1907, ko je belgijsko-ameriški kemik Leo Baekeland izumil bakelit. Po drugi svetovni vojni je masovna proizvodnja plastike spodbudila gospodarsko rast, začela se je nova doba potrošništva ter potrošnikom prijaznega in priročnega embaliranja. "Pred mnogimi leti smo prodajali blago, ki smo ga prepakirali v steklenice in vrečke," se spominja Pontillas, ki v svoji trgovini prodaja riž, začimbe ter zavojčke kave in čokoladnega napitka.
Danes na tisoče uličnih trgovcev v državah v razvoju blago hrani v manjših plastičnih vrečkah, ki visijo s streh kolib ob cestah in stanejo le nekaj centov. Po poročanju Globalne alianse proti sežigalnicam na Filipinih vsak dan uporabijo 164 milijonov takih vrečk, kar pomeni skoraj 60 milijard plastičnih vrečk na leto. Proizvajalci izdelkov za široko porabo, vključno z družbama Nestle in P&G, trdijo, da se močno trudijo uporabljati embalažo, ki jo je mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti. Podjetje P&G v šolah na območju Manile uresničuje projekt, katerega cilj je zbrati milijon plastičnih vrečk za "nadcikliranje".
Zdaj pa še na milijarde mask
Vrečke je zelo težko reciklirati. So le ena od oblik onesnaževanja, ki se je med pandemijo še povečala. Mašijo odtoke, onesnažujejo vodo, uničujejo morsko življenje ter privabljajo glodavce in žuželke, ki prenašajo bolezni. Enako velja za zaščitne maske, ki so deloma izdelane iz plastike. Marca letos so samo na Kitajskem porabili 116 milijonov zaščitnih mask, kar je dvanajstkrat več kot februarja. Letos naj bi na Kitajskem (po podatkih kitajskega svetovalnega podjetja iiMedia Research) proizvedli več kot sto milijard zaščitnih mask. ZDA pa so po poročanju svetovalnega podjetja Frost & Sullivan na vrhuncu pandemije v dveh mesecih ustvarile toliko medicinskih odpadkov, kolikor jih sicer ustvarijo v celem letu.
Plastični odpadki se še kar kopičijo, a tudi za naftno industrijo je to zelo težko obdobje. Podjetje Exxon napoveduje, da se bo povpraševanje po petrokemičnih izdelkih v prihodnjih desetletjih povečevalo za štiri odstotke na leto. Delež naftne energije v prometu se bo z več kot 90 odstotkov, kolikor je znašal leta 2018, zmanjšal na slabih 80 odstotkov, do leta 2050 pa na le 20 odstotkov, je septembra v svojem letnem poročilu zapisalo podjetje BP. Naftne družbe se bojijo, da utegne skrb za okolje zavirati rast v petrokemični industriji.
Leta 2019 je 127 držav sprejelo prepovedi ali druge zakone o ravnanju s plastičnimi vrečkami. Zaradi prepovedi uporabe plastike bi se lahko po napovedih Spencerja Dala, glavnega ekonomista pri podjetju BP, povpraševanje po nafti do leta 2040 zmanjšalo za dva milijona sodčkov na dan ali za približno dva odstotka trenutnega dnevnega povpraševanja.
Družbe Exxon, Royal Dutch Shell in BASF so napovedale, da bodo letos v petrokemične tovarne na Kitajskem investirale 25 milijard dolarjev, da bi izkoristile vse večje povpraševanje po potrošniškem blagu v tej državi z največ prebivalci na svetu. V naslednjih petih letih petrokemična industrija načrtuje izgradnjo 176 novih petrokemičnih obratov, skoraj 80 odstotkov v Aziji. Po podatkih Ameriškega sveta za kemijo (ACC) so energetska podjetja v ZDA od leta 2010 naprej v 333 projektov, povezanih s plastiko in kemikalijami, vložila več kot 200 milijard dolarjev. Te investicije so posledica prizadevanj ameriške industrije, da bi izkoristila sedanjo obilico poceni naravnega plina, ki je posledica revolucije na področju pridobivanja plina iz skrilavcev.
Plastika je reševala življenja
"Plastika za enkratno uporabo je med pandemijo rešila mnoga življenja," trdi Tony Radoszewski, predsednik in direktor Združenja industrije plastike (PLASTICS), lobistične skupine industrije plastike v ZDA. Vrečke za intravenske raztopine in ventilatorji so po besedah Radoszewskega izdelani iz plastike za enkratno uporabo. Tudi bolnišnične halje, rokavice in maske so narejene iz varne sanitarne plastike.
Marca je združenje PLASTICS ameriško ministrstvo za zdravje in socialne storitve pozvalo k odpravi prepovedi plastičnih vrečk iz zdravstvenih razlogov. Plastične vrečke so po njihovem mnenju varnejše, zaradi daljšega zadrževanja klic na vrečkah za večkratno uporabo ter drugih drugih materialih. Raziskovalci iz Ameriškega inštituta za alergije in nalezljive bolezni, ameriške vladne agencije, so nedavno ugotovili, da novi koronavirus na plastiki ostane aktiven več kot 72 ur, na lepenki in bakru pa do 24 ur.
Tudi podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo plastike, so se v pandemiji soočila s številnimi težavami. Po besedah Keitha Christmana, vodje oddelka za plastiko pri ACC, kemični lobi nasprotuje prepovedi plastike, saj meni, da bi potrošniki začeli uporabljati druge materiale za enkratno uporabo, kot sta steklo in papir, namesto da bi reciklirali vrečke in steklenice. "Težava se pojavi, ko prepoveš plastiko in alternativa niso reciklirani proizvodi, zato s tem ne dosežeš veliko," meni Christman.
Plastika v morju
Plastika predstavlja do 80 odstotkov vseh odpadkov v morju, poroča Mednarodna unija za ohranjanje narave, globalne povezave, ki jo podpirajo vlade številnih držav, nevladne organizacije in celo podjetja, kot je denimo Shell. Onesnaževanje s plastiko ogroža želve, kite in tjulnje. Poleg tega se iz plastike sproščajo kemikalije, ki so po navedbah ZN škodljive za zdravje, saj povzročajo celo vrsto zdravstvenih težav, vključno s hormonskimi motnjami in rakom.
Podjetja za recikliranje plastike so se med sedanjo pandemijo soočila z novimi težavami. Povpraševanje po recikliranih materialih za embalažo se je v drugem četrtletju tega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani v Evropi zmanjšalo za 20 do 30 odstotkov. Hkrati so ljudje, ker so se več zadrževali doma, ustvarili več odpadkov za recikliranje, navaja Sandra Castro, direktorica portugalskega reciklažnega podjetja Extruplas, ki izdeluje vrtno pohištvo iz reciklirane plastike. "Veliko reciklažnih podjetij zadevam preprosto ni več kos. Industrija mora poiskati rešitev za odpadke, ki jih ustvarjamo."
Janson iz podjetja QRS pravi, da so se v dveh mesecih po zaprtju gospodarstva zaradi pandemije soočili s 60-odstotnim upadom naročil. Hkrati so morali za 15 odstotkov spustiti cene. Zaradi pandemije so se povečali tudi stroški velikih podjetij, ki uporabljajo reciklirano plastiko.
Sizifovo delo
Podjetje Coca-Cola je septembra sporočilo, da zaradi pandemije covida-19 ni uresničilo svojega cilja, da do začetka tega leta v Veliki Britaniji polovico svoje embalaže nadomesti s plastenkami iz reciklirane plastike. Podjetje upa, da bo ta cilj doseglo do novembra. Podjetja Coca-Cola, Nestle in PepsiCo so že dve leti zapored največji onesnaževalci s plastiko na svetu, čeprav si že desetletja prizadevajo za večjo uporabo reciklirane plastike pri embaliranju svojih izdelkov, vendar bolj ali manj neuspešno. Za reciklirano plastiko pogosto plačujejo več, kot če bi kupovali deviško plastiko. Kljub temu so naložbe v reciklirani material njihova prioriteta. V preteklih sedmih letih so ta tri podjetja v programe recikliranja in odstranjevanja odpadkov investirala skupno 215 milijonov dolarjev. Analitiki iz podjetij ICIS in Wood Mackenzie kljub temu ocenjujejo, da glede na trenutni obseg naložb v recikliranje ne bodo dosegla zadanih ciljev.
Tudi če bodo obstoječe obljube o recikliranju izpolnjene, se bo količina plastičnega odpada, ki roma v oceane, do leta 2040 z obstoječih enajstih milijonov ton povečala na 29 milijonov ton, je ugotovila študija, ki jo je letos junija objavila raziskovalna hiša Pew Trusts. Tako bo dosegla 600 milijonov ton, kar je enakovredno teži treh milijonov sinjih kitov.
Aliansa za odpravo plastičnega odpada je spričo vse večje zaskrbljenosti javnosti zagotovila, da bo pomagala manjšim nevladnim organizacijam pri odstranjevanju odpadkov v državah v razvoju. Kot poroča podjetje, ki v Gani pomaga ženskam služiti denar s prodajo plastičnih odpadkov, so od marca 2017 naprej uspešno preprečili, da bi 35 ton plastičnih odpadkov pristalo v smeteh. To je manj kot 0,01 odstotka vsega plastičnega odpada, ki ga ustvarijo v Gani, ali dva odstotka plastičnih odpadkov, ki so jih po podatkih Svetovne banke lani v Gano izvozile ZDA. "Zavedamo se, da se stvari ne bodo spremenile čez noč. Za nas je pomembno, da naši projekti ne pomenijo konca, ampak začetek," poudarja Jacob Duer, predsednik in glavni direktor Alianse za odpravo plastičnega odpada.
Na Filipinih, v Vietnamu in Indiji na vrhuncu pandemije ni delovalo kar 80 odstotkov reciklažne industrije. Hkrati je v Južni in Jugovzhodni Aziji sledil v povprečju 50-odstotni upad povpraševanja po reciklirani plastiki. Kombinacija posledic pandemije covida-19 in nizkih cen nafte po besedah Roba Kaplana, direktorja podjetja Circulate, pomeni dvojni udarec za recikliranje plastike.
