'Pesem te najde, ne moreš ti loviti nje. Pesem je neulovljiva, živa, nora in divja'

Kar 190 strani ima njena nova knjiga Sanjan sel sveta, kar je za poezijo veliko. Klavdija KIA Zbičajnik z Raven na Koroškem ima torej veliko povedati. "Poskušam o vsaki stvari, ki me pritegne, povedati svoje mnenje, in to najlažje izrazim s poezijo," pritrdi. "Skoraj vsak dan pišem, da ne gre kar tako mimo; kot ima leto 365 dni, tako jaz nizam pesmi. Ne maram življenja brez vonja in barve, žal mi ga je, če se izgublja v nič. Narišem si mavrico, tudi kadar je ni, ali drugače, po svoje obarvam in počastim dan. Z velikim čopičem začudenja si še vedno rišem svoj svet, ki ga želim videti. Igram se z besedami. Čečkam kot otroci in pri tem neskončno uživam. V poeziji se sme vse, je moj najljubši stavek."
Med prsti čas drsi in dogodke obrača. Še včeraj vedel nisi, danes ti že jutri vrača, je o minljivosti napisala v pesmi Voščilnica. Sanjan sel sveta, iz katere je pesem, je njena četrta pesniška zbirka, prej so izšle Svetilnik na arHaiku, Zasinjelo morje, Metulj in labod na sprehodu po Meškovi poti. Prejela je več nagrad, posebej za haikuje tudi v tujini, decembra lani je zmagala na natečaju za najboljšo novoletno željo Evropi, pred štirimi leti je bila zmagovalka Zleta literarnih zavetnikov pri Sveti Trojici, leta 2014 je bila zmagovalka dvojezičnega literarnega natečaja Koroška v besedi.

Čaroben Maribor in poseben Slovenj Gradec

Po materi je Štajerka, po očetu Korošica. Del otroštva je preživela na Teznu, od koder so mama in stari starši, v Mariboru in okolici živijo njeni sorodniki. "Rada imam Maribor. Obožujem cesto tik ob Dravi, ki me vedno pelje iz Koroške v to prelepo mesto. To je pot, ki mi predstavlja prvinsko veselje, ne znam pojasniti drugače." Človeka, ki tu živi, veseli navdušenje, lahko tudi čudi. "Verjetno vidim Maribor drugače kot nekateri drugi. Verjamem, da bo mesto nekoč spet takšno, kot si zasluži, a meni je že zdaj čarobno." Pesem je posvetila mariborskim mostovom, ki so v vseh letnih časih lepi. "Nad strehami starih hiš, tam, kjer se boči spravljivo nebo z milino ljubega Lenta, v nedrih svežega jutra, ko tako rade lebdijo misli, ki jih povezujejo besede, da so kot bregovi ob reki, povezani z mostovi, takrat na prste rok preštevam." V pesmi našteje mariborske mostove "in zdi se, kakor da pajek tke le na videz krhko pajčevino, ki povezuje ljudi za trajne vezi".

Od nič do neskončno

Peti in pisati je mogoče o vsem tistem, kar je življenje, in življenje je od nič do neskončno. "Verjetno ni lepšega v človeku od pesmi. Morda nasmeh? Pesmi, ki prihajajo iz srca in se pojejo na glas, ali pa pesmi, ki se neskončno vlečejo po belem papirju in te odnesejo v čarni svet od tod do tja, v objem k popolni tišini. Da ti odprejo obzorje, ki ga sam prestopaš točno toliko, kot želiš, lahko pa se skriješ v odstavek in začutiš navdih ali premolk, ki prihaja iz nezavednega in te vodi v odkrivanja novih dimenzij. Pesem je življenje samo. Eno in neponovljivo. Vsakemu se razodeva točno takšno in tolikšno, kot je v danem trenutku nanj pripravljen. V roke primeš zaprto knjigo in jo potem naključno odpreš. Vse to si v tistem trenutku ti. Vse je točno tukaj in zdaj samo zate. Pesem te najde, ne moreš ti loviti nje. Pesem je neulovljiva, živa, nora in divja."
V življenju zbiramo koščke, izkušnje in ves svet nosimo nazaj v svoj lastni dom. "Danes, ko so fizične razdalje majhne, so duševni prepadi med ljudmi vse večji," opozori. Zato se moramo vrniti k izvoru. "Vse, kar je divje, je še vedno pristno. Nikoli ne bomo ukrotili narave, ne tiste, ki nas obdaja, in ne tiste, ki je globoko v nas. Zato si moramo biti točno takšni, kot smo. To ni lahko, treba je nenehno delati na sebi. Več kot veš ali si misliš, da veš, manjši si. In ko si pika, potem veš, da boš nekoč črka. In ko si črka, boš nekoč pregovor. In na koncu boš življenje, ki ga je bilo vredno živeti, ker si se trudil, da si nekaj dal. Sebe. In od dajanja boš naenkrat cel. Sestavljen in popoln. Vreden."
Gleda, opazuje, razmišlja, se čudi, in ko pade noč, se pesmi počasi rojevajo. Ne glede na vsebino se z vsako konča lep dan.