Po dobri odbojki so v Tokiu žal ušli slastni odojki, a Uroš Planinšič bo dal vse od sebe za olimpijski Pariz

Hoče pri Mariboru je v preteklosti dalo nekaj odličnih odbojkarjev, eden od njih je tudi Uroš Planinšič. Sprejemalec, ki je odbojko začel igrati v hoškem klubu, jo nadaljeval v mariborskem, v minuli sezoni pa je nosil majico kamniškega Calcita. Gre za odbojkarja, ki je bil kadetski in mladinski reprezentant Slovenije, ki si je z odličnimi igrami v Mariboru in Calcitu utrl pot v člansko reprezentanco.

Planinšič se je v mlajših letih ogreval za več športov, na koncu pa je prevladala odbojka. "V najstniških letih sem se ukvarjal z nogometom, atletiko, gimnastiko in vaterpolom, potem me je prevzela odbojka. Začel sem trenirati v Hočah, kjer je igral tudi moj pet let starejši brat Miha. Igral sem v kadetski, mladinski in članski klubski ekipi; kadetska ekipa je pod vodstvom trenerja Mateja Kavnika leta 2015 celo osvojila naslov državnega prvaka, na sklepnem turnirju v hoški športni dvorani smo v finalu s 3:2 premagali Črnuče, mene pa so izbrali za najboljšega igralca turnirja," se prvih dosežkov v hoškem klubu spominja 24-letni in 186 cm visoki Uroš Planinšič.

Hoče popeljal v prvo ligo

"Ta uspeh mi je vlil še dodatno voljo do trdega dela in moja odbojkarska pot je šla strmo navzgor. Kot golobradi mladenič sem dve sezoni igral za člansko ekipo Hoč v drugi ligi. Leta 2016, ko sem igral za prvo člansko ekipo in bil tudi njen kapetan, so Hoče po kar 54 letih posta spet dobile odbojkarskega prvoligaša. To je bil velik praznik za Hoče, spomnim se, da smo v zadnji drugoligaški tekmi sezone 2015/2016 pred 350 gledalci pod vodstvom trenerja Mirana Merkuša doma z rezultatom 3:0 premagali Črnuče in potrdili naslov prvaka, saj smo ob zgolj treh porazih osvojili kar 57 točk, osem več od drugih Črnuč. Slavje po tekmi je bilo nepopisno," je razložil Planinšič.

V Večeru je po tekmi izšel članek z naslovom Po dobri odbojki slastni odojki. "Res je bilo tako, veselje ob velikem uspehu je trajalo pozno v noč," se spominja Planinšič. "Kot kapetan ekipe sem bil po tekmi ponosen na vse soigralce, strokovno vodstvo in klubsko vodstvo in seveda tudi na naše zveste navijače, ki so v dvorani pripravili nepozabno ozračje in dokazali, da Hoče živijo za odbojko. To so najboljši navijači v Sloveniji."

Dvakrat blokiral Leona

Želja po odbojkarskem napredku je Uroša leta 2017 pripeljala v OK Merkur Maribor. "Za prihod v mariborski klub sem se odločil predvsem zaradi tega, ker sem se želel hitreje oblikovati kot odbojkar in ker sem tudi videl priložnost, da si kot član enega najboljših slovenskih klubov utrem pot v reprezentanco. Želja se mi je hitro uresničila, saj sem bil že leta 2018 prvič povabljen v reprezentanco in tudi prvič zaigral zanjo. Krst sem doživel v zlati evropski ligi, v kateri smo osvojili prvo mesto in se uvrstili v svetovno ligo, zdaj ligo narodov. Občutki, da sem del ene najboljših reprezentanc na svetu, so bili imenitni," pravi Planinšič, ki se je leto dni pozneje veselil največjega uspeha na svoji odbojkarski poti - na evropskem prvenstvu se je ovenčal s srebrno kolajno. "To je dosežek, ki ga bom pomnil vse življenje. Posebno mesto v vitrini ima tudi letošnja bronasta kolajna z evropskega prvenstva, ki mi bo ostalo v spominu tudi po tem, da sem v tekmi proti Poljakom v pičlih treh sekundah dvakrat zapored ena na ena, kot rečemo v odbojki, blokiral morda najboljšega odbojkarja na svetu, Wilfreda Leona, z drugim blokom pa dosegel točko. Žal pa se je sezona končala z razočaranjem. Na kvalifikacijskem turnirju Tokiu za sploh prvo uvrstitev na olimpijske igre prihodnje leto v Parizu smo ob petih zmagah in zgolj dveh porazih pristali na tretjem mestu, za ZDA in Japonsko, ki sta si priigrali vozovnici za Pariz, nas pa popravni izpit čaka prihodnje leto v ligi narodov in srčno upam, da bomo uspešni in prihodnje leto zaigrali pod Eifflovim stolpom."

Z Mariborom osvojil državni naslov

Čeprav Planinšič zdaj nosi majico kamniškega Calcita, so njegovi spomini na leta, ki jih je preživel v mariborskem Merkurju, prijetni. "Še zlasti sezona 2020/21, v kateri smo osvojili naslov državnega prvaka, prvega po letu 1993, torej po kar 28 letih. Igral sem s samimi odličnimi odbojkarji, če bi me zbudili ob polnoči, bo lahko zdrdral njihove priimke - Cafuta, Herman, Šket, Mulec, Detela, Možič, Ikhbayri, Donik, Uremović, A. Adžović, Kisiljuk, Košenina, Kovačič. Pod vodstvom trenerja Sebastijana Škorca smo igrali sijajno, v finalu v zmagah s 3:2 ugnali serijske prvake, odbojkarje ACH Ljubljana. Škoda, da je v sezoni lomastil covid, zaradi česar so bile naše tekme v dvorani Tabor skromno obiskane, tudi odločilne proti ljubljanskemu klubu," se spominja Planinšič, ki je istega leta z ekipo Merkurja igral tudi v ligi prvakov. "Naši tekmeci so bili odbojkarski velikani, italijanska Lube Civitanova, poljski Zakse Kozle in ruska Lokomotiva Novosibirsk. Za nas so bile tekme proti njim učna ura in in dobra šola," je dodal Planinšič, ki je bil naslednjo sezono, ko je Merkur, ki so ga zapustili nekateri ključni igralci, osvojil tretje mesto v državnem prvenstvu, kapetan ekipe, po sezoni pa je zapustil Maribor in se preselil v Kamnik k tamkajšnjemu Calcitu.

Calcitu, ki je v minulem državnem prvenstvu in srednjeevropski ligi osvojil drugo mesto ter igral v finalu pokala, nikakor ne uspeva vzeti skalpa ljubljanskega kluba. Ta je bil na omejenih tekmovanjih vselej njihov krvnik. "Oba kluba vsako sezono začneta s prenovljenim igralskim kadrom, očitno ima ljubljanski več sreče pri iskanju kakovostnih odbojkarjev, zlasti tujcev. Tudi v letošnjem letu je stanje podobno. Upam, da bo konec tega uroka, v Mladenu Kašiću smo dobili trenerja, ki dobro pozna slovensko odbojko, ne naposled je vodil tudi ACH. Sem optimist."

Odbojkarska družina Planinšič

Če je Uroš odbojko začel trenirati v tretjem razredu osnovne šole, se je brat Miha za ta šport odločil pozneje. "Najprej je igral vaterpolo za mariborski Branik, bil je dober igralec, a je zaradi zdravstvenih težav ta šport opustil in se pri 16 letih odločil za odbojko. Igral je za mladinsko ekipo Frama, nato pa za člansko ekipo Hoč. Po nekaj letih je zaradi bolečin v kolenih prestopil v mariborski Pro Volley, kjer so treningi manj zahtevni - in še zdaj igra za ta klub," je razložil Darko, oče družine Planinšič.

"Na to, da sta se sinova odločila za odbojko, sem seveda imel vpliv, saj sem tudi jaz že dolga leta v odbojki. Zelo sem zadovoljen, da se je Uroš razvil v odličnega igralca. S soprogo Vanjo budno spremljava njegove igre; pred štirimi leti sva si ogledala finalno tekmo evropskega prvenstva v Parizu med Slovenijo in Srbijo, letos sva spremljala tekmovanje za Wagnerjev memorial v Vroclavu in tudi sklepne boje na evropskem prvenstvu v Rimu. Uroša podpirava na vsakem koraku," je dodal Darko Planinšič. V srednji šoli je na pobudo sošolca Zorana Kolednika, pozneje uspešnega trenerja, začel odbojko igrati v selniški Turbini, tam začel tudi trenirati najmlajše, pozneje je bil trener mlajših selekcij pri OK Formis, zdaj pa že nekaj let v tem klubu skrbi za odbojkarski razvoj ekipe deklic. "Soproga ni igrala odbojke, vsa leta pa skrbi, da imamo, predvsem pa fanta, oprano in zlikano opremo za trening in tekme," je tudi na soprogo ponosen Darko Planinšič.