Vsako noč, ko zaspimo, preživimo nekaj ur v virtualnem svetu, ki ga ustvarijo naši možgani. V tem svetu smo glavni junaki filmov, ki jih zrežira naša podzavest. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da sanjamo.
Naše sanje so večinoma prijetne. Včasih so sicer črnoglede, velikokrat že kar bizarne, ampak zelo redko so strašljive. Če se jih sploh spomnimo. Toda približno pet odstotkov ljudi poroča, da jih vsak teden ali celo vsako noč tlačijo grozljive nočne more, ki se jih tudi zelo dobro spomnijo.
Nedavne študije so pokazale, da imajo ljudje s Parkinsonovo boleznijo neprijetne sanje ali nočne more veliko pogosteje od tistih, ki nimajo te bolezni. Pokazalo se je, da ima od 17 do 78 odstotkov ljudi s Parkinsonovo boleznijo nočne more vsaj enkrat na teden.
Abidemi Otaiku, raziskovalec na področju nevrologije na Univerzi v Birminghamu, je lani izvedel študijo, ki je pokazala, da je pri bolnikih, pri katerih so Parkinsonovo bolezen diagnosticirali nekaj let pred začetkom raziskave in ki so poročali o pogostih sanjah z nasilno vsebino, bolezen v prvih letih po postavitvi diagnoze napredovala veliko hitreje kot pri tistih bolnikih, ki niso imeli takih sanj. Njegova raziskava je tako kot druge podobne raziskave nakazala, da je mogoče na podlagi sanj napovedati, kako se bo pri pacientih Parkinsonova bolezen razvijala naprej.
Otaikuja je zanimalo, ali je mogoče tudi pri ljudeh brez Parkinsonove bolezni na podlagi njihovih sanj napovedati, ali bodo v prihodnosti vseeno zboleli za to boleznijo. Njegova najnovejša raziskava, objavljena v spletni reviji eClinicalMedicine, je potrdila, da je to mogoče. Pokazalo se je namreč, da so lahko pogoste neprijetne sanje ali nočne more v starosti zgodnji opozorilni znak, da bodo sicer zdravi ljudje zboleli za Parkinsonovo boleznijo.
Otaiku je analiziral podatke obsežne ameriške študije, v okviru katere so raziskovalci več kot dvanajst let spremljali 3818 starejših moških. Na začetku študije so moški izpolnili več vprašalnikov in eden od njih je vseboval tudi vprašanje, ali imajo neprijetne sanje in kako pogosto jih imajo. Udeležence študije, ki so poročali, da imajo neprijetne sanje najmanj enkrat na teden, so po koncu študije spremljali še sedem let, da bi videli, ali pri njih obstaja večja verjetnost, da zbolijo za Parkinsonovo boleznijo. V tem času so pri 91 moških dejansko ugotovili Parkinsonovo bolezen. Pri udeležencih, ki so že na začetku študije poročali, da imajo pogosto neprijetne sanje, je obstajala dvakrat večja možnost, da zbolijo za Parkinsonovo boleznijo, kot pri tistih, ki so imeli neprijetne sanje manj pogosto.
Zanimivo je, da so pri veliko udeležencih diagnozo postavili v prvih petih letih študije. V tem obdobju je pri tistih, ki so poročali, da imajo pogosto neprijetne sanje, obstajala več kot trikrat večja verjetnost, da zbolijo za Parkinsonovo boleznijo.
Verjetno pa večina ljudi s pogostnimi nočnimi morami nikoli ne bo zbolela
Ti rezultati namigujejo, da se lahko pri starejših odraslih, pri katerih bodo nekega dne ugotovili Parkinsonovo bolezen, že nekaj let pred prvimi simptomi, kot so tremor, okorelost in počasnost gibanja, pojavijo neprijetne sanje in nočne more.
Študija je tudi dokaz, da so lahko naše sanje pomemben vir podatkov o strukturi naših možganov in njihovem delovanju, zaradi česar bi morale biti ves čas predmet nevroznanstvenih raziskav.
Toda ob tem je treba poudariti, da je za Parkinsonovo boleznijo zbolelo samo 16 od skupno 368 moških, ki so sodelovali pri tej raziskavi in so poročali o pogostih neprijetnih sanjah. Ker je ta bolezen tudi sicer razmeroma redka, se večina ljudi s pogostimi nočnimi morami najverjetneje nikoli ne bo soočila z njo.
Zgodnje odkrivanje Parkinsonove bolezni
Te ugotovitve pa utegnejo biti pomembne za ljudi, pri katerih so prisotni tudi drugi znani dejavniki tveganja za Parkinsonovo bolezen, kot sta na primer pretirana dnevna zaspanost in zaprtje. Če vemo, da utegnejo biti pogoste neprijetne sanje in nočne more (zlasti če se pojavijo nenadoma) zgodnji opozorilni znak za Parkinsonovo bolezen, lahko to prispeva k zgodnjemu odkrivanju bolezni in pravočasnemu začetku zdravljenja. Nekega dne bodo morda zdravniki lahko celo preprečili, da bi se bolezen pri pacientih sploh pojavila.
Otaiku namerava zdaj skupaj s svojimi kolegi z elektroencefalografijo (tehniko za merjenje možganske aktivnosti) preučiti biološke razloge za spremenjene sanje pri ljudeh s Parkinsonovo boleznijo. Po zaslugi tega bodo morda lahko razvili terapije, s katerimi bi zdravili neprijetne sanje ter hkrati upočasnili ali preprečili razvoj Parkinsonove bolezni.
