Prehranski nasveti Marije Merljak: Češnje za lahkotnejši korak

Gibanje je poleg kisika, ustrezne hrane in vode najpomembnejša sestavina življenja. To takoj opazimo spomladi, ko se odpravimo na prvo daljšo peš pot. Kdor se ne giblje, je veliko bolj podvržen tveganju za mnoge bolezni. Zato okrepimo gibanje! Je mogoče s pravilno hrano doseči, da bo naš korak bolj gibljiv in poskočen? Gibalni ali motorični sistem vključuje kosti kot ogrodje ter mišice in kite. Vedno delujejo prepleteno, koordinirano, skupaj. Zaradi usklajenega prepleta med kostmi, hrustancem, mišicami in kitami se lahko premikamo, upogibamo, zvijamo, pa tudi plešemo in skačemo. Pri tem se morajo posamezni deli telesnega ogrodja nenehno mazati, podobno kot mehanski stroji. Dobro je vedeti, da je telesno ogrodje veliko prožnejše, a hkrati čvrstejše kot najbolj dovršen mehanski stroj.

Preveč dobrega škodi

V zgodovini je težave z gibalnim sistemom povzročalo predvsem pomanjkanje hrane, v modernem svetu je nasprotno. Preveč dobrega škodi! To sicer vemo že iz časov, ko so se pojavili premožni podjetniki in aristokratski oblastniki, ki so si privoščili veliko več kot revne množice. Pojavila se je putika, ki so jo kmalu prepoznali kot bolezen preobilja bogatih ljudi. Ti so uživali veliko več mesa in mesnin kot revnejši ljudje. Putika je presnovna bolezen beljakovin. Nastane, če v krvi ostaja preveč odpadne sečne kisline. V normalnih okoliščinah telo kislino izloča z urinom. Če pa je zaradi preobilja beljakovin nastaja preveč, je telo ne more izločiti in presežek kisline kristalizira. Ostri kristalčki se nabirajo v sklepih in povzročajo hude bolečine in vnetja. Najprej se pojavijo na nožnem palcu, nato se širijo v pete, gleženj, nart in kolena. Bolezen se lahko širi tudi na komolce, zapestje, v prste, lahko poškoduje ledvice in povzroči ledvične kamne. To je akutni napad brez opozorila, saj se sečna kislina lahko dolgo kopiči brez vseh znamenj.

Vzroki za nastanek putike so različni. Četrtina ljudi ima putiko dedno pogojeno, drugi vzroki so: visoka raven trigliceridov, debelost, visok krvni tlak, bolezni ledvic, pretirano sončenje, bolezni ledvic, hitre shujševalne diete in stranski učinki nekaterih zdravil. Nenaden izbruh putike povzročajo tudi živila s purini: drobovina, rdeče meso in mesnine, divjačina, ribe, školjke, ocvrta hrana, polnozrnata moka, beluši, cvetača, gobe, špinača, fižol in druge stročnice ter alkohol, zlasti pivo, ker vsebuje kvas. Putiko prav tako sprožajo prevelike količine sadja, saj fruktoza povečuje nastanek uratov. Negativen vpliv imajo kvašene jedi, nasičene maščobe in prečiščeni ogljikovi hidrati.

Si lahko pomagamo s hrano?

Da, a jo najprej moramo - spremeniti. Pri vnetju nastaja veliko prostih radikalov, ki se jim najbolje postavijo po robu karotenoidne snovi iz sadja, korenja, buč, paprike ... Priporočljiva sta tudi zelena in peteršilj (sok iz zelene), ki imata še folno kislino (B9); ta dodatno znižuje raven sečne kisline. Priporočljiva je hrana, bogata z vitamini skupin B, zlasti B6. Dober vir vitamina B6 so orehi, krompir, zelje, banana, avokado in losos.

Češnje so eno izmed najbolj učinkovitih sredstev za blažitev putike. Selektivno zavirajo encim ciklooksigenaza 2 (COX-2) ter s tem vnetja in občutek bolečine. Prav tako vsebujejo cianidin; ta blaži bolečino, ki jo povzročajo kristali sečne kisline v sklepih. Sladkim zapeljivkam rdečo barvo dajejo antocinadini in proantocianidini, ki znižujejo raven sečne kisline, ter druga rdeča barvila, ki ščitijo telo kot močni antioksidanti. V drobnem sadežu je le okrog 60 kcal v 100 gramih, saj češnje nimajo veliko sladkorja, čeprav so sladke in slastne.

Podobno učinkuje jagodičje, ki vsebuje flavonoidne snovi. Pomagajo tudi narezan paradižnik, nasekljana čebula, sesekljan peteršilj, malce soli in oljčno olje. Poleg svežih sadežev lahko uživamo še češnjev in višnjev sok ter češnjeve izvlečke. Koristijo celo češnjevi peclji, iz katerih skuhamo čaj. Češnjevo pomoč lahko še okrepimo v kombinaciji s kvercetinom, zato uživajmo tudi jabolka, v zimskem času pa kutine, spečene ali skuhane v kompot.

Češnje pomagajo tudi pri artritisu in drugih vnetnih bolečinah. Zaradi visoke vsebnosti kalija ter pravega razmerja med kalcijem in magnezijem so dober sadež zoper težave s srcem in ožiljem. Zaradi beta-sitosterola pomagajo zniževati holesterol v krvi; ker imajo tudi kvercetin, so dobro obramba pred boleznimi srca in ožilja. Zaradi elaginske kisline in amigdalina so češnje tudi pomoč pri zaviranju in premagovanju rakavih obolenj. Delujejo diuretično, čistijo jetra in ledvice, saj iz njih odstranjujejo tudi težke kovine. Ker vsebujejo fruktozni levosučni sladkor vrste levuloza, so primerne tudi za sladkorne bolnike.

Češnje imajo do 90 odstotkov vode ter precej mineralov in vitaminov. Med minerali izstopajo silicij, cink, kalij, kalcij, magnezij, fosfor in železo, med vitamini pa vitamini skupine B (B1, B2, B3) in vitamin C. Čeprav so kot sadež majhne, imajo veliko površino kožice ter idealno razmerje med volumnom in površino.

Pri akutnem vnetju putike močno pomagajo še grozdne pečke. Posušene in zdrobljene v prašek jih zamešamo v jogurt. Užijmo tudi veliko vitamina C, ki preprečuje razgradnjo kolagena v sklepih in skupaj z vitaminom E in flavonoidi zdravi vnetja. Delovanje vitamina E podpira mineral selen v česnu in rdečem zelju. Če pri zdravljenju postopno povečujemo vnos vitamina C v telo, se bo sečna kislina enakomerno izločala iz telesa, popuščale bodo bolečine in vnetje bo splahnelo.

Pri vnetju močno pomagajo nenasičene maščobne kisline omega-3 iz ribjega olja. V pomoč je tudi ananas zaradi encima bromelin; ta spodbuja razgradnjo beljakovin in deluje protivnetno, podobno kot ribje olje. Učinek bo še večji, če ananasov bromelin dopolnimo s kvercetinom iz jabolk ali čebule.

Vsakršno vnetje povečuje raven sladkorja v krvi, zato se je dobro izogibati jedem z visokim glikemijskim indeksom; odpovedati se je treba vsem rafiniranim ogljikovim hidratom, sladkorju in sladkim sokovom. Če ste predebeli, nikar ne hujšajte prehitro in se strogo ne postite, saj začnejo celice izločati še več sečne kisline. Pijte veliko vode.

Kdor prisega na mazila ali tinkture, naj naredi tako: pekoče paprike, feferone zelo na tanko seseklja, prelije z žganjem in pusti stati teden dni. S tako pripravljeno tinkturo naj masira obolele sklepe in druga obolela in vneta mesta na koži. Velja pa opozorilo, da take tinkture ne smemo uporabiti pri ranah.

Pri putiki pomaga tudi zelje, zlasti rdeče

Sveže rdeče zelje ima nekaj več ogljikovih hidratov in antocianov, ki mu dajejo barvo in ščitijo vitamin C pred propadom. Razlike so tudi med minerali, saj je v rdečem zelju največ selena med zelenjavo. Ko kupujemo rdeče zelje, izbiramo manjše in trše glave; te so rasle počasneje in jih niso umetno gnojili, zato imajo sorazmerno še več hranilnih snovi. Vse vrste zelja imajo provitamin A, vitamin C in kopico vitaminov skupine B. Nekaj je tudi vitaminov K in E. Med minerali so: kalij, natrij, žveplo, kalcij, magnezij, železo, mangan, baker, fosfor, jod, nikelj in selen.

Na koncu smo spet pri ravnovesju: če se odločimo za eno vrsto hrane, na primer samo za zelenjavo in sadje, smo utrujeni in nismo uspešni; če jemo preveč mesa in mesnin, se ne moremo gibati; če pa uživamo vsakega po malo, je naše telo pripravljeno na telesne in duševne zmogljivosti. Ravnovesje na krožniku, ravnovesje v telesu še vedno velja.