Pridelave vrtnin brez namakanja ni

Letos smo pohiteli s člankom o namakanju vrtnin. A v preteklih tednih smo se že srečali z močno sušo, ki zahteva pisanje o tem. Vse zapisano pa velja tudi za poletje. Zakaj je voda tako pomembna? Vsa živa bitja potrebujejo za svoj obstoj vodo in hrano. Vsi vemo, da se brez hrane da preživeti veliko dlje kot brez vode. Prav za rastline velja to še bolj kot za toplokrvna bitja.

Vrtnine so na pomanjkanje vlage še posebno občutljive. V kratkem času naredijo veliko listne mase. Številne (solata, čebula …) imajo zelo plitek koreninski sistem. Človek jih je za svoje potrebe precej spremenil in oddaljil od narave. Dolga leta je bilo najbolj pomembno, da imamo visok pridelek. Pri tem smo pozabili na zdravstveno stanje, saj nam je pri njem pomagala tudi kemija, pa tudi na temelje rastlin, koreninski sistem. Moram pa poudariti, da se pomembnosti odpornosti rastlin vedno bolj zavedamo, zato so nove sorte pogosto tudi dokaj odporne. Tako žlahtnitelji, kasneje pa še mi pri pridelavi in vzgoji pozabljamo na korenine. S tem, ko rastlino že zelo zgodaj silimo k hitrejši rasti tudi z zalivanjem z različnimi pripravki, biostimulansi (kot so na primer aminokislinski pripravki), namočenimi koprivami, pretiranim gnojenjem, tudi z organskimi gnojili, smo rastlinam njihov naravni ciklus spremenili.

Vrtnine delajo korenine samo v določenih fazah svojega življenja, običajno začetnih. Brez vode tudi do hranil ne morejo. In prav to se dogaja zdaj. Česen in tudi jeseni sajena čebula zdaj delata koreninski sistem. Brez vode nimata dostopa do fosforja in kalija, to pa pomeni manj korenin tudi čez poletje. S tem se avtomatsko znižata količina pridelka in odpornost rastlin. Zato je namakanje v pridelavi vrtnin nujno. In namakati moramo tudi zgodaj spomladi (zdaj), pa tudi pozno jeseni, če je suho. Ob sami osnovi, torej dovolj visokem pridelku, namakanje vpliva tudi na odpornost rastlin, na kvaliteto pridelka in seveda, to najbolj opazimo, tudi na količino pridelka.

Suša in pravilno namakanje

Suša in/ali visoke temperature sta dve različni težavi. Najprej je treba ti veliki težavi, s katerimi se srečujejo vrtnine, ločiti. Čeprav sta pogosto povezani, vendarle nista isti. Vročina oziroma visoke temperature so za vrtnine zelo težka preizkušnja. Suša pa je težava, ki ni vedno povezana z visokimi temperaturami, saj jo pri trajnicah, predvsem okrasnih rastlinah, pogosto srečamo celo pozimi. Tudi letos je bilo marca že zelo suho in je bilo, na primer česen, za dober razvoj treba namakati. Res je poleti, ko je vroče, suho veliko prej, a nikoli ne pozabite, da je suho in za vrtnine škodljivo lahko tudi jeseni, pozimi in spomladi.

Zato imajo vrtnine zaradi kratkotrajnih sušnih obdobij težave vsako leto. Tako je postalo nujno, da si vsi, ki si želite domačo svežo zelenjavo, pa naj bo ta namenjena samooskrbi ali tudi tržni pridelavi, čim prej organizirajte redno namakanje. Brez tega žal pridelave vrtnin ni. Največ težav pri pridelavi je torej predvsem zaradi nepravilnega namakanja, nepravočasnega namakanja in le redkeje zaradi visokih temperatur.

Začne se že pri sadikah

Naj vam ne bo osnovni cilj, da imajo sadike veliko listov, da so košate in lepo zelene. Prav tako ne smejo biti prevelike. Imeti morajo gost koreninski sistem, ob presajanju naj bodo korenine še bele in predvsem enakomerno porazdeljene po celi koreninski grudi.

Če menite, da je ob presajanju treba zalivati, vam toplo svetujem, da zalijte jamico, v katero boste sadili sadike. Suha zemlja namreč "ukrade" vodo koreninski grudi, če ni zalita. To se zgodi v nekaj sekundah. Ni kritično, vpliva pa na razvoj koreninskega sistema. Če naredite to, potem lahko posadite najprej vse sadike, potem pa zalijete celo gredo, ne samo vrst ali celo samo sadik. Nikoli ne pozabite osnovnega principa premikanja snovi v naravi: vedno gredo tja, kjer jih je manj. Če zalijete samo sadike, bo suha zemlja v okolici vzela vodo sadikam.

Vedno namočite globoko, preverite globino zalivanja v začetku. Tako se zemlja ne bo takoj izsušila, korenine pa se bodo hitro pognale tudi v globino. Če se zaliva plitko, samo po površini, potem ostaja koreninski sistem plitek, s tem pa zahteva več vode in hitreje utrpi sušo. Po vsem tem tla takoj prekrijte z zastirko.

Kako še pomagati rastlinam

Da zmanjšamo vodni stres pri rastlinah ob listnih gnojilih uporabimo tudi pripravke na osnovi alg v začetku rasti, prav tako tudi aminokislin ali rastlinskih izvlečkov pred napovedanimi spremembami temperatur. Od domačih pripravkov so to pripravki iz regrata ali ognjičevih cvetov. Ti pripravki pomagajo rastlinam, da imajo v stresnih situacijah več energije za premagovanje stresa. Sodijo med ekološke, naravne pripravke in nimajo karence. Uporabljamo jih tudi v ekološki pridelavi vrtnin, zato se jih ni treba bati.

V nobenem primeru v sušnih razmerah ne dognojujemo z dušikom, pa naj bo to organski ali mineralni. Dušik namreč povzroči, da ima rastlina še večje potrebe po vodi in je še bolj žejna. Tudi zalivanje korenin z namočenimi koprivami je v takih vremenskih razmerah bolj škodljivo kot koristno. Pazimo, da imajo rastline na razpolago dovolj kalija, ki je element, ki povečuje odpornost vrtnin. Tega zagotavljajo pripravki iz gabeza. A uporabimo jih še pred nastopom suše, v času suše jim pomagajo samo pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg.

Zastiranje tal

Zastiranje tal ima več pozitivnih vlog pri pridelovanju vrtnin. V suši ostajajo tla pod zastirkami hladna, rahla in vlažna. To pa so ugodni pogoji tako za korenine rastlin kakor za mikroorganizme v tleh. Rastline bodo tako lažje prenašale stresne razmere. A zdaj je s to komponento kar težava. Tla se še niso dovolj ogrela za setve in sajenja večine vrtnin, tudi za krompir so prehladna. Prekrita z zastirko se bodo ogrevala še dlje. Na to morate računati. A ko je tako suho, ima prednost vlaga pred hitrim začetkom sezone. Tudi izpiranje hranil, uničevanje strukture tal in pregrevanje tal se močno zmanjšajo. Dodatna dobra plat zastirk je, da je plevelov veliko manj. Vsaj manj nasilni pleveli ne morejo skozi temo, ki jo na tleh ustvarja taka zastirka.

Zastiranje tal pomeni tudi varčevanje z vodo za namakanje. Morda danes to še nima posebnega pomena, v naslednjih letih pa bo verjetno tudi vodo treba plačevati, potem bo tudi ta agrotehnološki ukrep dobil ekonomski pomen. Na večjih površinah običajno uporabljamo folijo, na manjših površinah in vrtovih pa je seveda najbolj pametno in smiselno uporabljati naravne, organske zastirke. Najpogosteje je to kar pokošena trava z zelenic. Te zdaj še ni, saj je suša ustavila tudi rast trave. Pa tudi sicer je vsaj spomladi do narave izredno prijazno, če ne kosimo prezgodaj, tako pomagamo hraniti vse opraševalce, tudi divje, ki zdaj nimajo veliko hrane, po prezimovanju pa je potrebujejo največ. Lahko uporabite v gozdu narezano praprot, porežete divje rastoče rozge in druge visoke rastline v naravi, v trgovinah dobite ne predrag miskantus, odlična je tudi ovčja volna.

Organske zastirke imajo še eno dobro lastnost. So dobrodošel vir vlaknin - trajnega humusa. Zadnja leta je že veliko vrtičkarjev prešlo na uporabo kupljenih organskih gnojil, saj je gnoj postal že težko iskana dobrina. Ta so odlična hrana za rastline, tudi za mikroorganizme, ne zagotavljajo pa v tleh trajnega humusa. Samo ta pa je tisti, ki omogoča dolgotrajno rahla tla. Rastlinski ostanki naravnih zastirk so torej dobrodošli še v ta namen.