Razrešili pol stoletja star umor

Elizabeta Planinšič Elizabeta Planinšič
27.01.2019 02:11

Policisti končno razkrili, kdo naj bi bil krvnik 23-letne Jane Britton, uspešne podiplomske študentke na Harvardu. Napredek pri preiskavah DNK je pripeljal do posiljevalca in morilca, ki pa je že umrl.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Jane Britton: njena kruta smrt kar 50 let ni bila raziskana.

Bilo je v začetku januarja leta 1969. Hladen zimski dan je bil tistega 7. januarja. Podiplomske študentke na harvardski univerzi v ameriški zvezni državi Massachusetts, 23-letne Jane Britton tistega jutra ni bilo na zelo pomemben izpit, kar je bilo za sicer uspešno študentko precej nenavadno. Hčerka uradnika na enem od ameriških kolidžev in profesorice srednjeveške zgodovine je po diplomi na radcliffski univerzi na Harvardu začela študirati na oddelku za antropologijo. Nedavno se je mladenka pred izpitnim obdobjem vrnila z arheološkega odkrivanja v Iranu.

Vhodna vrata stavbe, kjer je v stanovanju v najvišjem nadstopju bila umorjena 23-letna študentka.

Malo dokazov, veliko teorij

Policisti so kasneje ugotovili, da je bila Brittonova posiljena in nato pretepena do smrti. Brutalna smrt talentirane mlade harvardske študentke je hitro postala državna novica, a med govoricami in spekulacijami je bilo težko ločiti resnico od fikcije. Mediji so smrt Brittonove povezovali z njenim arheološkim delom v Iranu pa s takrat razvpitim bostonskim daviteljem. A vse to so bile zgolj domneve. Toda zaradi pomanjkanja dokazov preiskava primera ni obrodila sadov - vse do 50 let kasneje.
Policija je imela v rokah malo trdnih dokazov, ki bi jo lahko privedli na sled krvniku. Sosed je prijavil, da je v noči umora slišal nekoga na požarnih stopnicah pri stanovanju Brittonove​. Druga priča naj bi bila videla moškega, ki je tekel ob stavbi v zgodnjih jutranjih urah tistega dne. Skoraj takoj po umoru so preiskovalci pričeli lov, ki je temeljil na povezavi med umorom in subkulturo, ki se je v tistem času oblikovala na Harvardu. "V začetku leta 1968 se je na tem območju vsako toplo nedeljsko popoldne sprevrglo v odprto, za vse dostopno boemsko sceno s tonami marihuane in večinoma potnimi plesalci, ki so bili napol v transu," piše v knjigi Moa Lotmana Harvardski trg: ilustrirana zgodovina od leta 1950. Četudi so prijatelji Jane opisovali kot precej puritansko študentko, ki je večino časa preživela za knjigami, so nekateri povedali, da je imela tudi drugo plat. "Poznala je kar nekaj precej nenavadnih ljudi, ki niso bili prav nič podobni tipičnim harvardskim študentom. Hodila je na zabave in bila zelo prijazna z njimi," je eden od časopisov leta 1969 citiral enega njenih prijateljev.

Fotografija Michaela Sumpterja, ko so mu sodili zaradi posilstva neke druge ženske

Moril je zdaj že umrli posiljevalec

Resnica pa se je izkazala za manj komplicirano, a veliko bolj brutalno. Preiskovalci so leta 2017 znova sedli pred dokaze, ki so jih zbrali po umoru študentke, in jih ponovno preučili. Z novo metodo na področju preiskav DNK so ponovno pregledali vzorce zbranega biološkega materiala.
Pridobljene podatke so primerjali z bazo DNK-vzorcev že znanih spolnih prestopnikov, ki so jo hranili. In julija lani so dobili podatek, da se vzorci ujemajo s tistimi, ki so bili odvzeti Michaelu Sumpterju, že umrlemu posiljevalcu. "Umor Jane Britton je odprl marsikatero vprašanje, marsikateri očitek zaskrbljene javnosti v minulih petdesetih letih. Zdaj je skrivnost, kdo je umoril žensko, razrešena in primer je tudi uradno zaprt," je medijem pred časom sporočila novico tožilka Marian Ryan.
V končnem poročilu o preiskanem umoru je tako napisano, da je Jane Britton umrla v zgodnjih urah 7. januarja 1969. Večer pred smrtjo je preživela s fantom in prijatelji, po večerji v restavraciji so odšli drsat na drsališče v bližini univerze.
Kmalu zatem, ko se je Brittonova sredi noči vrnila v svoje stanovanje, je bila napadena. Po policijskih podatkih naj bi bil napadalec prišel v stanovanje skozi okno, napadel dekle, jo posili, nato pa jo s topim predmetom udarjal, dokler ni umrla. Zatem je napadalec pobegnil z mesta zločina.
Umor Jane Britton naj bi bil najstarejši nerazrešen primer, ki so ga razrešili ob pomoči napredka pri preiskavah DNK. Morilec Brittonove Michael Sumpter - tožilka ga je označila kot kariernega kriminalca - je leta 2001 umrl za posledicami raka.
Le 13 mesecev pred smrtjo so ga zaradi bolezni predčasno izpustili iz zapora, kjer je bil zaprt zaradi posilstva, ki ga je storil leta 1975. Posthumno so ga povezali še s petimi posilstvi, tri so se končala z umorom žrtve. Leta 2002 je bila tako Sumpterjeva DNK tista, ki naj bi ustrezala DNK, najdeni pri posilstvu v Bostonu iz leta 1985.
V letu 2010 so forenzični dokazi Sumpterja povezali z nerazrešenim posilstvom in umorom 23-letne ženske v Bostonu iz leta 1972. Dve leti kasneje je bil isti DNK-vzorec najden na kraju posilstva in umora 24-letne ženske.
Ker je morilec Brittonove že mrtev, njena družina moralnega zadoščenja za hčerkino smrt ne bo dobila, se zavedajo preiskovalci. A razkritje umora, starega 50 let, je za tiste, ki so se ukvarjali z njim, velika zmaga. Večina svojcev umorjene je sicer že mrtvih. Živ je še njen brat Boyd R. Britton, ki je vikar v cerkvi v Kaliforniji. Ta je v elektronskem sporočilu, ki ga je naslovil na medije, zapisal, da je poskusiti razumeti in odpustiti zanj velik izziv. "Pol stoletja skrivnosti in spekulacij je zameglilo brutalni zločin, ki je prekinil obetavno mlado življenje moje sestre in povzročilo neznosno bolečino naši družini. Na žalost bo DNK-vzorec, ki se ujema z nekom, vse, kar bomo imeli kot zaključek te tragične zgodbe."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta