Referendum za zdravo hrano

Sto štirinajst tisoč podpisov so zbrali in v juniju bo referendum, ki bi, če so ljudje za to, pomenil začetek konca intenzivne kmetijske pridelave in proizvodnje, v katerih uporabljajo pesticide in antibiotike. Kmetom, ki škropijo s kemijskimi sredstvi, ne bi država smela dajati nikakršnih pomoči, podprto bi bilo samo ekološko kmetovanje in potrošniki bi sčasoma v trgovinah kupovali bio sadje, zelenjavo in druga živila. Živine bi na kmetijah lahko imeli samo toliko, kolikor je lahko prehranijo s svojo pridelavo. S tem, ko bi podprli organske metode pridelave, ne bi uporabljali kemičnih pesticidov, herbicidov ali umetnih gnojil, torej ne bi zastrupljali okolja, bi tudi hrana bila zdrava, klimo bi manj obremenili. "Klimatske spremembe imajo mnogi za frazo, celo za nekaj, s čimer se izpostavljajo neki norčki, a to seveda ni tako," pravi Stanko Valpatič, ekološki kmetovalec oziroma miroljubni kmetovalec, ki opozarja tudi na potrebno skrb za živali.

"Ko sem pred petintridesetimi leti prevzel babičino kmetijo, ni bilo treba zalivati rastlin, ker je nebo poskrbelo za dež, tudi ni bilo treba imeti rastlinjakov, ki bi jih varovali." Danes je popolnoma drugače. "In vse huje bo, če se ne bo nič spremenilo," meni Valpatič in poudarja, da je konvencionalno kmetijstvo z umetnimi gnojili, škropivi, antibiotiki, hormoni, gensko manipulacijo in nenormalno velikimi in težkimi stroji ena izmed najbolj uničujočih dejavnosti za naravo, živali in torej za ljudi. "Uničeno je na milijone živali in milijarde drobcenih živih bitij, kajti že v eni žlici zemlje rodovitne njive živi več kot milijarda bakterij, milijone gliv in tisoče ostalih drobcenih živih bitij." Vse negativno, kar smo povzročili ostalim oblikam življenja, se nam vrne v vedno hujši obliki, zato je pot naprej nujno samo ekološka. "Ekološko kmetovanje je pravzaprav kmetovanje naših babic in dedkov, prababic in pradedkov in ne nekaj novega. Razlika je samo v tem, da moram uporabljati termine bio, eko, ekološko, plačevati ekološko kontrolo in certifikat." Pravi, da bi bilo bolj logično, da bi tisti, ki zastrupljajo in uničujejo naravo s pridelavo zastrupljene in gensko spremenjene hrane, imeli na pridelkih napise: onesnaženo, zastrupljeno, gensko spremenjeno, na kmetijah pa izobešen napis: "Kmetija, ki onesnažuje in zastruplja!"

Zdaj je čas obilja zastrupljene in gensko spremenjene hrane, ki nam povzroča težave in nas dela bolne, poudari. "Torej bi bilo nujno korenito spremeniti kmetijsko politiko in vsa sredstva in sile napeti v pridelovanje rastlinske hrane brez kemije in genske manipulacije. Torej nič več subvencij za kmetijstvo s kemijo in živinorejo. Takoj prenehati z denarjem vseh davkoplačevalcev financirati dejavnost, ki je škodljiva in nevarna."

Švicarji bodo poskušali spremembo doseči z referendumom. Zveze velikih kmetov so proti, agrokemijski pridelovalci tudi pozivajo ljudi, naj pobude ne podprejo, tudi vlada svari pred škodljivimi posledicami, če bi ljudje glasovali za zdravo okolje in hrano. Nasprotniki ekološkega kmetovanja strašijo, da bo hrane naenkrat premalo, da se bo podražila, škodljivci, proti katerim škropijo, bodo na njivah in vrtovih ostali, čeprav jih ekološki kmetje opozarjajo, naj se ne sprenevedajo, ker je namesto kemije za zaščito rastlin mogoče uporabljati naravna sredstva. Proti ekološkemu kmetovanju so torej tisti, ki bi radi z manj dela še več zaslužili in jim ni mar za zdravje ljudi.