Pozor, to je poslovilna turneja. No, če smo točni, kot izhaja iz uradnega napovednika, "prva poslovilna". Eni se poslavljajo dolgo, predvsem pa večkrat. Ker Roger Waters, pevec, basist, ideolog, konceptualist legendarnih Pink Floydov, jih bo septembra dopolnil osemdeset. Rojen dva meseca kasneje kot Mick Jagger, ki še tudi ni rekel zadnje na odrih. Kljub starosti je Britanec Waters še vedno vsaj enako odtrgan, kot je bil nekoč, denimo v sedemdesetih in osemdesetih, svojeglav, nepopustljiv, isti enfant terrible sodobnega rocka. Aktivist, cinik. Dinozaver muzike, ki je imela karakter, vonj, barvo in okus? Gledali in poslušali smo ga sredi meseca v Pragi, dvakrat je napolnil areno O2. Dobrih 20 tisoč duš gre v njo, ko so tam koncerti. Odjebite, poberite se v bar vsi, ki imate radi Pink Floyd, ne prenesete pa Rogerjevih političnih stališč, povzemamo prvo sporočilo, ki zasveti na velikih ekranih, preden se s performansom ene od pinkfloydovskih himničnih, Confortably Numb, dvigne zastor oziroma se dvignejo veliki ekrani. In se na odru pojavi izvrstna glasbena zasedba, zbrana okoli sivolasca, ki je Pink Floyd ustanovil s Sydom Barrettom (zaradi njegovega psihičnega zloma ga je kasneje zamenjal David Gilmour), Nickom Masonom in Richardom Wrightom. Rogers je iz postave odšel sredi osemdesetih, po seriji konfliktov v skupini, ki jih ni bilo mogoče razrešiti. Kot pri mnogih (razdvojenih) fanih ni bilo mogoče nikoli do konca odgovoriti na vprašanje, kdo je bil na boljšem/slabšem. Waters ali zasedba, ki je ostala. Ali kar vsi, vsak na svoj način.
Pevec, basist, ki stopa na rob
Neizpodbitno pa je, da blagovna znamka Rogerja Watersa kljub vsem polemikam, kontroverzam, tudi škandalom, ki spremljajo njegov, kot sam reče, potujoči cirkus, ne bledi, ne ugaša. Koncert v Pragi je bil spet rockerski šus, morda po unikatnosti, epskosti ne povsem primerljiv s turnejo The Wall, s katero je po svetu, tudi v Zagrebu, romal pred dobrim desetletjem. Toda odličen, brez debat. Kajti izročilo njegove glasbe je neizpodbitno, nesmrtno. O njegovih političnih stališčih lahko razpravljamo, k temu je med koncertom tudi pozival, težje pa o kakovosti glasbe.
Poslovilna turneja, ki je zgolj "prva"
Nazadnje je močno vznemiril z izjavami in nastopi o vojni v Ukrajini, rusko agresijo je obsodil, označil kot nezakonito, a se ni strinjal, da je bila neizzvana. Vloga Zahoda v tej vojni zanj ni enodimenzionalna, napadel ga je, ker da Ukrajino oborožuje. Edini del praškega koncerta, kjer si je iz kotov dvorane prislužil kakšen žvižg, je bil ravno ob omembi Ukrajine. Za katero je med drugim v medijih lani dejal, da jo vodijo "skrajni nacionalisti," zaradi česar si je prislužil odpovedi koncertov v Krakowu na Poljskem, tam je persona non grata. "Obžalujem to cenzuro," je izjavil ob tem. Zaradi očitkov o antisemitizmu - Waters je znan podpornik Palestine in palestinske države - sta bila na tankem ledu koncerta v Nemčiji, v Frankfurtu in Münchnu, a je na njiju po Pragi nastopil. V Frankfurtu se je pred dvorano sicer zbralo nekaj protestnikov.
Roger Waters, brand z vsem, kar to prinaša in pomeni
Kdor v glasbi ne prenese politike in ostrih, brezkompromisnih stališč, naj na Watersove koncerte res ne hodi. Zaradi njih, ker nikoli ni želel iskati v glasbi in v odnosu do politike neke abstraktne sredine, splošnega ugajanja vsem (po malem), je imel tudi težave. Je dosleden? Načeloma je on pač Waters. Z vsem, kar to prinaša zraven. Kdo bi dejal, da je lahko kritizirati potrošništvo in kapitalizem, ko si lastnik več deset milijonov evrov ali dolarjev vrednega imperija. A težko bi mu očitali, da skozi kariero ne sledi protivojni, pacifistični liniji. Tri ure traja koncert iz edicije aktualne turneje It is not a Drill, vmes je 15-minutna pavza. Kot vedno, to ni le koncert, je shod, teater, vizualni, multimedijski šov. Po zraku v obliki velikanskega balona leti znamenita svinja (motiv z albuma The Animals) kot kritika požrešne, sprijene politike in kapitalizma, njune nevarne sprege. Pa ovce kot aluzija množic, ki vdano sledijo političnim apologetom. Podoba Ronalda Reagana se pojavi na zaslonih nad odrom - ta je 360-stopinjski, okoli njega smo stali, z vseh strani, kar daje občutek vključenosti, bližine, saj je Waters pel pesmi v mikrofone na različnih koncih - in takoj čez njo žig: vojni zločinec. Nato sledi Joe Biden in napis: On je šele začel. Waters na koncertne ekrane med nastopom spusti posnetke smrtonosnega napada z dronom, ki jih je iz tajnosti nekoč "izpustil" Chelsea Manning. Da bi vedeli! Poziva k izpustitvi Juliana Assangea. Ja, ni le koncert, je shod za človekove pravice, kot jih vidi Roger Waters, zaznamovan z zgodnjo smrtjo očeta, padlega v boju z nacisti v drugi svetovni vojni. Kar je opazno in zanimivo: Waters ne nagovarja le publike, ki se je starala z njim in Floydi, ampak tudi mlajše, ki jih srečamo med publiko. Ki se očitno prepoznajo v angažiranem rocku. Kakorkoli obrnemo, steber koncertnega nastopa so še vedno floydovski hiti v vsej svoji nesmrtnosti in prelomnosti v zgodovini glasbe.
Takšne legende težko odidejo. Zato imajo poslovilno turnejo, ki je zgolj "prva". Za vsak primer.
V preiskavi
Berlinska policija je ta teden začela preiskavo proti Rogerju Watersu, in sicer zaradi domnevnega spodbujanja sovraštva. Ta se je prejšnji teden na odru Mercedes-Benz Arene v Berlinu pojavil v dolgem črnem plašču z rdečimi našitki in trakom na rokavu, ki je spominjal na nacistično uniformo, pišejo tuje tiskovne agencije.
Nošenje ali razkazovanje simbolov, ki spominjajo na nacistično obdobje, je v Nemčiji kaznivo dejanje. Waters je v izjavi, ki jo je objavil na svojem računu na twitterju, zapisal, da je preiskava politično motivirana: "Moj nedavni nastop v Berlinu je bil deležen napadov tistih, ki me želijo očrniti in utišati, ker se ne strinjajo z mojimi političnimi pogledi in moralnimi načeli." Waters obtožbe o antisemitizmu zanika in pravi, da protestira proti izraelski politiki in ne proti judovskemu ljudstvu. "Elementi mojega nastopa, ki so bili postavljeni pod vprašaj, so povsem jasna izjava nasprotovanja fašizmu, nepravičnosti in fanatizmu v vseh njegovih oblikah," je v izjavi zapisal glasbenik. Dodal je: "Upodabljanje pobesnelega fašističnega demagoga je v mojih predstavah prisotno vse od filma The Wall skupine Pink Floyd iz leta 1980."
Na omenjenem koncertu v Berlinu so se na velikem zaslonu izpisala tudi imena več umrlih oseb, med njimi Ane Frank, judovske deklice, ki je umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču. Omenjena pa je bila tudi maja 2022 ubita palestinsko-ameriška novinarka Shireen Abu Akleh, kar je sprožilo kritike, da Waters relativizira holokavst. "Organizatorji koncertov bi morali razmisliti, ali želijo ponuditi platformo teoretikom zarote," je komentiral pooblaščenec zvezne vlade za boj proti antisemitizmu. (sta, mst)
