Rudi Bračič še pri osemdesetih dviguje uteži - 3,6 tone na dan!

Zbrali smo se v eni od domačih kmetij pod Gajem nad Mariborom, kamor nas je, dolgoletne prijatelje in sodelavce, povabil Rudi Bračič ob praznovanju 80-letnice življenja. Druženje se je začelo z nagovorom slavljenca, ki je na hudomušen način "obdelal" slehernega od nas, razkril, kdaj in kje je koga spoznal, se začel z njim družiti in prijateljevati.

Najprej je na muho vzel dolgoletnega sodelavca Marjana Kosija. "Spoznal sem ga kot otroka pred približno 75 leti. Bil je moj sosed v železničarski koloniji. Pozneje sva bila dolga leta tudi tesna sodelavca. Drugi kolonijčan, ki ga poznam že več kot 70 let, nekoč prav tako moj sosed, je Zmago Gomzi. Prijateljske vezi sva spletla kot nogometna vratarja, pozneje sva sodelovala tudi na športnem področju."

Nato je Bračič na podoben način opisal še druge povabljence, na koncu pa se je spomnil še svojih najbližjih. "Soproga Brigita, s katero sem poročen že 57 let, hčerka Peggy, zet Branko in vnukinja Lana so moji biseri. Vsi so me podpirali na športni, delovni in slikarski poti, še posebej Brigita, ki je z razumevanjem sprejemala vse moje muhe in mi lepšala življenje."

Selekcija že na travnikih

Med slavjem je bilo dovolj časa, da je Rudi obudil del spominov na svoje življenje. "Da sem dočakal 80 let, gre zahvala trdoživosti, ki je značilna za vse nekdanje stanovalce železničarske kolonije v Mariboru. Moja mladost je bila krasna. Travnik, na katerem stoji dvorana Tabor, je bil moj drugi dom, na njem smo ure in ure nabijali žogo, moja mladost je bila prežeta z nogometom. Med drugim sem bil vratar Aluminija, ki sta mu v sezoni 1965/1966 uspela podviga - osvojil je slovenski pokal in se uvrstil v takratno drugo jugoslovansko ligo," ponosno pove in nadaljuje. "Travniki so bili v tistih letih selekcija pozneje številnim znanim mariborskim športnikom. Na zelenicah je Franc Frangež Nesta iskal nadarjene nogometaše, Jože Zadnik nadarjene telovadce. Danes tega ni, trenerji nadarjene športnike iščejo po šolah," pojasni.

Počuti se, kot da bi jih imel 50

Bračič je vse življenje skrbel za svojo telesno vzdržljivost. Leta 2003 je bil pobudnik za ustanovitev društva Kleni Štajerci, vanj so se včlanili nekateri nekdanji športniki in pozneje športni delavci, s katerimi je Bračič sodeloval in prijateljeval vrsto let. "Hodimo predvsem na izlete, žal nas je vedno manj in se zato družimo bolj redko," razloži. "Da sem zdrav in čil, počnem veliko stvari, počutim se kot petdesetletnik. Vsako jutro telovadim, delam kardio vaje na ergometru, raztezne vaje, vsak dan dvignem 3,6 tone uteži, naredim 200 do 300 trebušnjakov, na vikendu na morju, kjer s soprogo preživljava veliko dni, so jutra prepletena z gimnastičnimi vajami v bazenu. Redna aktivnost je eden od receptov, da ostaneš zdrav. Tudi slikanje me pomlajuje, do zdaj sem imel 18 razstav. V nogometu sem ostal aktiven do leta 2020. Bil sem 27 let član izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije, vsa leta tudi predsednik Zveze nogometnih trenerjev Slovenije, 20 let tudi trenerjev MNZ Maribor, kar štirideset let sem bil nosilec predmeta nogomet na pedagoški fakulteti v Mariboru," nam je dejal Rudi Bračič.

Odličen organizator

Profesor Marjan Kosi je bil dolga leta tesen Bračičev sodelavec. "Leta 1979 sem se na Rudijevo povabilo kot strokovni delavec zaposlil na Športni zvezi Maribor, kjer sem bil kot pomočnik njegova desna roka, po njegovi upokojitvi sem bil v nekaterih obdobjih tudi direktor poznejšega Zavoda za šport Maribor," pojasni Kosi. "Z Rudijem sva se dobro razumela, krasila ga je delovna disciplina, v njegovi glavi se je domala vsak dan porodila kakšna ideja, kako pomagati, da bi bil Maribor še bolj športno mesto. Na katerakoli vrata je potrkal, so se ta odprla, bil je, ko je šlo za mariborski šport, enakovreden sogovornik županom in drugim mestnim veljakom. Imel je ugled, bil tudi spoštovan, znal je zagovarjati ideje, ki so se mu zdele umestne. Vedno je iskal neke nove poti; z Jožetom Jagodnikom, denimo, sta bila pobudnika prireditve Športna pomlad, z Lojzetom Fajdigo sta organizirala prvi kolesarski maraton Okoli Pohorja, uvedel je rekreativne prireditve pod nazivom Toti šport ... Odigral je pomembno vlogo pri gradnji športnih objektov v Mariboru. V čast mi je, da sem bil več desetletij njegov tesni sopotnik, hkrati pa hvaležen, da sem se od njega lahko veliko naučil," je poudaril Kosi.

Izredni profesor za motoriko in kineziologijo, dr. Stane Proje, je o Rudiju povedal: "Spoznal sem ga kot dijaka Srednje šole za telesno vzgojo v Mariboru, kjer sem predaval gimnastiko in higieno. Vedel sem, da je bil nogometni vratar, pri meni pa se je izuril tudi v telovadca, kar je za nogometnega vratarja - ta mora biti pravi akrobat - zelo pomembno. Tudi med študijem na Pedagoški akademiji Maribor, kjer sem predaval, je bil vzoren študent. Pozneje sva veliko sodelovala na športno-rekreativnem področju, sodelovanje je preraslo v prijateljstvo, ki ga negujeva še zdaj. Rudi je človek širokega pogleda, za vzgled mnogim, ni zamerljiv, rad pomaga, predvsem pa je sposoben in odličen organizator. Cenim ga tudi zato, ker je naredil veliko za prepoznavnost mariborskega športa."