Naj bo ta vikend miren ... Uživajte, dokler lahko. Tako nas je že koj kmalu po začetku epidemije prestrašil, ne, pozdravil vladni govorec za covid19 Jelko Kacin, potem ko je povedal, da bo "takih nedelj, ko ne bomo imeli kam iti, še veliko". V zadnjih dveh mesecih, ko smo med drugim slišali tudi zaskrbljenost, da lahko Ljubljančani hodijo "zelo daleč" in da lahko letos na počitnice kjerkoli drugje kot doma kar pozabimo, se je na Kacinovih predstavah, ne, izjavah za javnost zbralo kar nekaj takih pridig, ki jih starši uporabljajo za poredne otroke, v kakšnih bolj rigidnih režimih pa oblast za discipliniranje svojih podanikov. Ob tem so povedni tudi lapsusi linguae, ki se primerijo človeku z domnevno vsemi odgovori o novem koronavirusu.
Če ne bomo upoštevali vseh navodil, bo vlada nadaljevala s pritiski, ojoj, ups, z ukrepi, se je "jeklenemu Kacotu" zareklo enkrat, v minulem tednu, ko je njegov predsednik vlade Janez Janša razpredal o kuhanju žab in vojni z mediji, pa še enkrat. Otroci se bodo vrnili v vrtce, v osnovne in glasbene šole ter v vojaške domove, mu je ušlo. Dijaške, bržkone. Prav lahko, da je govorec pač šaljivec in to militaristično retoriko naštudira že zjutraj pred ogledalom in jo uporablja bolj za štos, da popestri monotonijo celournih televizijskih mitingov in preseneti tolmačke znakovnega jezika, ki jih po njegovih predavanjih pošteno mravljinči v noge, a bolj verjetno je, da gre za besedne spodrsljaje, ti pa so bojda sporočila, ki prihajajo iz podzavesti. Psihoanalitiki lahko denimo iz napak govorcev sklepajo o njihovih potlačenih strasteh in hrepenenjih.
Kljub temu, da Kacin menda živi "zelo intenzivno, na mnogih krajih in številnih sestankih" in bi moral iz rokava stresati vse informacije, pa nenavadno pogosto dopoldne zanika sprejem ali sprostitev ukrepov, ki jih popoldne potrdi ali sprosti vlada. Zato je njegova vloga govorca precej misteriozna, očitno bolj moderatorska. Z dobrimi tremi tisočaki bruto plače, potem ko so mu jo v začetku aprila povišali, je bil najbrž cenejša izbira kot kak Blaž Švab iz Slovenskega pozdrava, zaradi katerega bi ljudje verjetno čisto preveč radostno jemali "pritiske" vladajoče koalicije. To pa nikakor ni bil njen namen, kajti ljudje morajo biti, medtem ko so zaprti v svojih občinskih kletkah, prestrašeni.
"Kaco" kot nekakšen antipod decembrskim dobrim možem svojo žugajočo vlogo dobro opravlja, pri tem pa po njegovi lastni presoji nikakor ni aroganten, ampak samo odgovarja na novinarska vprašanja. Kot minister Anže Logar samo prijazno odgovarja na "osebno pismo" evropskega komisarja, pa četudi vanj v imenu cele države strese le strankarske frustracije o stanju sodstva pri nas. On to tako ... pristno, toplo, po domače. Da depeše o komunističnih slovenskih medijih, ki je prav tako romala z njegovega ministrstva, niti ne omenjamo.
Medtem ko Kacinovi besedni spodrsljaji nekako še zvenijo nedolžno, ostali spodrsljaji - no, resnici na ljubo jim tako reče le predsednik države Borut Pahor - vlade nosijo popolnoma drug prizvok. Strasti in hrepenenja največje koalicijske stranke že dolgo niso več le podzavestni, temveč dobro ozaveščeni in jih brezsramno prav nič ne skrivajo. Koalicijski partnerji, še vedno zaslepljeni od sle po oblasti, pa se delajo, kakor da jih ne vidijo in, še več, celo vdano in poslušno asistirajo. Samo upamo lahko, da se bo tudi na zgodovinski premici življenja naše domovine vse skupaj zdelo le kot lapsus demokratične države in ne katastrofa, po kateri se bomo pobirali še leta.