Je bilo kmalu po tistem, ko se je pojavila korona, veliko šal. Če bodo trgovine s hrano zaprte in bom moral iti na lov, ne bo enostavno, ker ne vem, kje čevapčiči živijo. Mama mi je ves čas govorila, da ne bo nič iz mene, ker samo poležavam doma, zdaj pa mi s televizije dopovedujejo, da tako rešujem svet. Moj hladilnik je imel v 24 urah kar 250 ogledov. Smeh je pol zdravja, druga polovica je izolacija. To smo govorili in se muzali, da nas je bilo manj strah. In zato, ker smo menili, da bo poleti vsega hudega konec. Verjeli, da bo v jeseni konec. Da ob koncu poletja virusa ne bo več. Da bo spomladi mrknil. In tako naprej.
Šale so ostale v (etnografskem) muzeju in na spletu, smeh se je stišal, četudi se eni še trudijo z novimi. Samski moški, dvakrat cepljen, išče samsko žensko v podobnem imunološkem stanju. Šifra: "Skupaj bova sproščala omejitve!"
Ali zdravi še sploh lahko gremo kam brez potrdila, razen k maši? Če sem s prvo dozo cepljenja dobil čip, z drugo geslo, kaj bom prejel s tretjo?
Včasih je bila matura pika na i srednjega šolanja, zdaj je to pikec.
Zaradi načrtovanega prehoda iz oranžne v rdečo fazo nujno potrebujemo 400 prostovoljcev za hospitalizacijo.
Cepljenje je brezplačno zato, ker bi ob plačilu z računom lahko zahtevali garancijo.
Na hrvaških plažah bodo kmalu začeli postavljati spominske plošče z napisom: "Tu so nekoč ležali slovenski turisti!"
Tile so bolj grenki ali vsaj ne razveselijo, ker se človek ob poslušanju in branju počuti, kot bi opazoval nekoga, ki brca nemočnega. Vsaj nekoliko žlahtnosti prispevajo samo takšni: "Ako se na cvetno nedeljo cvetje odpira, se na veliko noč država zapira."
Komunikacija je v javnem komuniciranju postala manj natančna in manj zavezujoča, odgovorni na vprašanje, kako bo jutri, v istem odgovoru uporabijo formulacije: skoraj zagotovo, najverjetneje in načeloma. Tudi v slogu, da je gate v naslednjih štirinajstih dneh, ki bodo ključni za razširitev bolezni, nujno treba nositi. Da se bosta ključna tedna podaljšala v petletko ali v celo desetletje, sploh ni smešno. Da bodo naši otroci v vrstah pred ambulantami za testiranje imeli edino priložnost za spoznavanje partnerjev in partneric, tudi ne. Če vam bo kdo rekel, da je Mario Galunič z oddajama Zoom in Spet doma bil videc, mu v brk zabrusite, da ni duhovit. Če bo kdo zamudnikom v šolo rekel, da so zoomudniki, ostanite resni kot pri gledanju zabavnih oddaj na slovenskih televizijah. Če bo kdo rekel, da bo za dihanje (brez maske) spet treba plačati velikanske kazni, mu pripeljite eno tam okoli, kjer se gumice zataknejo. In ker je do dohtarjev skoraj nemogoče priti, ne poslušajte takih o najsodobnejši slovenski diagnostiki: "Polulajte se v grmovje. Če gredo gor mravlje, je sladkorna. Če priletijo muhe, je vnetje. Če je izparevanje tekočine hitro, je preveč soli. Če smrdi po mesu, imate preveč holesterola. Če pred lulanjem ugotovite, da nimate gat, je sum na alzheimerjevo, če po lulanju ugotovite, ste jih pozabili sleči, je parkinsonova, če urina s tal niste zavohali, imate korono."
Mario Galunič je bil z oddajama Zoom in Spet doma videc
Vsaj v moji družbi ne govorite šal (ki to niso), kako naši politiki govorijo, da ni nič hudega, če otroci ne hodijo v šolo, ker tudi oni niso. Ne napovedujte, da bosta kmalu spet na vseh koncertih, gledaliških, opernih ter na drugih predstavah in umetniških dogodkih spet igrala samo benda Police in The Inspector. Da ni verjeti, da bomo še sploh kdaj jedli torto, v katero je nekdo pihal. Da ne bo takšnih neduhovitosti: "V vasi z dvesto prebivalci so opravili tristo testov, vseh petsto jih je bilo okuženih." In da bo kmalu spet mogoče bolj verjeti temu, iz česar se tudi celo oblasti z uravnoteževanjem krepko norčujejo: "Ali misliš, da manipulirajo z nami? Ne, zagotovo ne. Ker če bi, bi nam zagotovo povedali po televiziji!"