Sara Špelec: Zaljubljenka s pesmimi

Bojan Tomažič Bojan Tomažič
24.05.2020 03:25

Poezijo Sare Špelec iz nove zbirke so prvi javno brali gledališki igralci iz Beograda.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sara Špelec in Nani Poljanec na vrtu železniške restavracije v Beogradu
Mamaf

Mislil si, da ne boš nikoli oživel. Da boš le odsev razvitih fotografij, izbrisanih strani, neprehojenih oblakov in grobnica sonca, ki že desetletja ni posijalo na prašne medeninaste kosti. A nekega dne pride neznanec .... Tako se začne pesem Zbiralec iz nove za zdaj še zgolj elektronske knjige Sare Špelec z naslovom Zaljubljenka. V slovenščini je in srbščini, natisnjena na papirju naj bi izšla v aprilu, v Rogaški Slatini, od koder je založnik KunstHaus Produkcija, je bila napovedana promocija z raznimi gosti, a je prišel virus. "V novih razmerah smo na napovedani datum naredili mednarodno spletno promocijo. Direktor beograjskega Reflektor teatra Marko Panajotović je takoj sprejel predlog, da bi igralci njihove uspešne predstave Pravi moški (Muškarčine) brali poezijo v živo preko Zooma na kanalu Youtube," je povedal Nani Poljanec iz KunstHausa.
"Ker sem iz nekega drugega stoletja ali sto let za železno žico, kot bi rekli na našem koncu, mi e-oči niso najbolj po meri in se ne znajdem najbolj s sodobno tehnologijo, zaradi česar se obdajam z neumnimi napravami in pametnimi ljudmi," komentira Sara Špelec, Mariborčanka, ki dela v Ljubljani, rusistka in primerjalna slovanska jezikoslovka, doktorica znanosti, prevajalka, urednica, umetniška vodja Zleta literarnih zavetnikov, avtorica monografije o kralju Aleksandru I. in pesniške zbirke Če. "In ker je pod masko skrit intelekt na nekajmetrski razdalji težko prepoznati, mi ni preostalo drugega, kakor da izid svoje nove pesniške e-zbirke Zaljubljenka, ki bo kmalu dobila tiskano obleko, predstavim v najboljši mogoči (e)družbi: v družbi sedmih čudovitih igralcev mladega srbskega gledališča."
Igralci Rastko Vujisić, Nikola Pavlović, Uroš Novović, Đorđe Živadinović Grgur, Alek Surtov, Jovan Zdravković so brali pesmi, Marko Panajotović je bil moderator, v prenos sta se vključila tudi Nani Poljanec in Sara Špelec. Prav pristni stiki z ljudmi, ki cenijo ustvarjalnost in znajo iskreno proslaviti izid knjige, so eden od razlogov za to, da je zbirka dvojezična. "Takšna je, ker drugačna ni mogla biti," reče avtorica. "Nekaj najlepših ljudi sem spoznala na poti bratstva in edinstva, natančneje na relaciji Rogaška Slatina-Beograd-Kozmos, in z njimi doživela nepopisno lepe dogodivščine, ki jih sicer ne bi." Ni bilo lahko najti človeka, ki je zmožen poglobljeno, tenkočutno in še hitro prevesti poezijo, vendar so našli dva, Majo Mandić in pesničinega očeta Darka Špeleca, ki sta, reče, z izjemnim občutkom pravzaprav prepesnila izvirnik. "In najlepše je, ko pri sodelovanju ne gre zgolj za mreženje, kupnoplačniški odnos in tkanje poslovnih vezi, temveč tudi za resnično prijateljstvo, ki kljub praznim žepom traja dlje od političnih menjav in prevladujočih umetniških trendov, predvsem pa ne za vihanje nosu nad vsem, kar nima materialno-jezikovnih evropskih temeljev, in si drzne obžalovati izgubo - za naše skromne založniške razmere - velikanskega jugoslovanskega tržišča," je rekla. Knjigo sta soustvarila tudi fotograf Mladen Teofilović in oblikovalka Simona Kmetič.
"To noč bom umrla, zašepeče drobna plešasta vila," se začne pesem Prihod. "Voziš se v drobni kočiji s človeško vprego," starta Mali prerok. Naslovi pesmi, skupaj jih je 33, so še Nebohodec, Kralj ulice, Zvezdonosec, Zaljubljenec, Zaljubljenka, Nevesta, Popotnica, Deveta dežela, Ura, Torta, Parfum, Cigareta ... "Ko se sprašujem o bistvu umetnosti, vedno znova pridem do spoznanja, da ima umetniško vrednost vse, kar me vsaj na neki način premakne, če že ne globoko pretrese, včasih tudi vznejevolji, razžalosti ali neozdravljivo rani. Protagonisti moje zbirke so svojevrstni umetniki življenja, ki poskušajo svetu odtisniti svoj pečat tako, kot jih vodi občutek za prav in narobe. Zaljubljeni v življenje, in ne v svojo podobo, zmorejo spreminjati in spremeniti svet na bolje." Takšni so tudi ljudje iz Reflektor teatra, ki so iz sveta, v katerem bi morali biti vsi, ker na preteklost in torej tudi na prihodnost ne gledajo skozi prizmo nacionalizma ali kateregakoli drugega umetnosti nevrednega -izma. "Naše umetnike zmerom pričakajo z odprtimi rokami ali k nam pridejo z odprtim srcem."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.