Poletje se bliža koncu, a v naravi je še vse zeleno, sadja in zelenjave v tem letnem času pa obilo. V ne prevročih dneh si po hladnih poletnih osvežitvah morda zaželimo kakšno pečeno sadno sladico, seveda je zdaj tudi čas nepogrešljivih slivovih cmokov. Če nam ni do peke, sadje uporabimo za sladice v kozarcu, za mešane sadne ali sadno-zelenjavne solate. Hruške, jabolka ter kaki in kutine, ki sicer dozorijo v zgodnji jeseni, da buč in grozdja sploh ne omenjamo, so vsestransko uporabni. Iz njih lahko pripravimo različne zanimive jedi, jih kombiniramo z drugimi sestavinami in ob užitku zaradi izjemnih okusov v telo vnesemo številne koristne sestavine.
Testa ne gnetimo predolgo
Razne sadne pite in zavitki so lahko prava priložnost za uporabo poznopoletnega sadja. Niso samo jabolka primerna za zavitek ali pito, okusne so tudi pite s hruškami in bučami, slive zaradi svoje sočnosti prav tako. Za pite običajno uporabimo krhko oziroma gneteno testo. A ga ne gnetimo predolgo, ker bo postalo žilavo, namesto da bi bilo krhko in bi se lepo povezalo s sadjem, ki ga uporabimo za pito. Moko z maslom in sladkorjem ter ščepcem soli le na hitro premešamo, potem pa drobljivo testo hitro zgnetemo v enakomerno zmes. Testo pustimo počivati pol ure, lahko tudi čez noč ali pa ga uporabimo takoj. V tem primeru mojstri peke svetujejo tako imenovano slepo peko. Testo damo v model za pite, ga obložimo s papirjem za peko in obtežimo s suhim fižolom (ali pa z namenskimi kroglicami za slepo peko, če jih imamo). V pečici, ogreti na 200 stopinj, ga pustimo 15 do 20 minut, potem fižol in papir odstranimo, pito nadevamo in jo v pečici spečemo do konca.
Za pite običajno uporabimo krhko oziroma gneteno testo
Nadevi so prepuščeni naši domišljiji, okusu in seveda sestavinam, ki so pri roki. Sadje lahko le narežemo na krhlje in ga razporedimo po testu. Lahko ga pripravimo tako, da ga podušimo z začimbami (cimet, kardamom, pomarančna lupina, klinčki, ingver), počakamo, da vsa tekočina izhlapi (da testo ne bo razmočeno), in potem obložimo testo. Če ima sadje veliko vode, lahko v nadev dodamo nekaj drobtin, ki bodo vpile odvečno vlago.
Bučna pita
Zanimiva je bučna pita, kot jo za zahvalni dan pripravljajo v ZDA. Za testo potrebujemo 25 dag moke, 15 dag masla, ščepec soli, 10 dag sladkorja in 0,5 do 0,8 dl ledeno mrzle vode. Ko testo počiva v hladilniku, pripravimo nadev. Iz 50 dag mesa rumene buče naredimo pire in ga zmešamo s tremi rumenjaki in enim celim jajcem, ko je zmes enakomerna, pa vmešamo še po eno malo žličko cimeta, naribanega ingverja, mletih klinčkov, muškatnega oreška in ščepec soli. Na koncu dodamo še dva decilitra sladkega kondenziranega mleka in nadev premešamo. V model za pite damo testo, rob naj sega do vrha modela. Pečemo v pečici, ogreti na 220 stopinj, 10 minut, potem temperaturo znižamo na 175 stopinj in pečemo še 30 do 40 minut. Pazimo, da nadev ostane sočen oziroma da se ne prepeče. Pito ohladimo na sobni temperaturi, postrežemo jo s stepeno sladko smetano in ameriškimi oziroma pekan oreški.
Za zanimive sladice lahko uporabimo tudi kutino. Sadje, ki sicer ni preveč razširjeno, a je vsestransko uporabno. Nekateri po nekaj krhljev kutine dodajo zelju za kisanje, na večje kose narezano kutino lahko pečemo ob piščancu, iz kutin pripravimo odličen kompot ali žele (znan tudi kot kutinov sir). Včasih so na kmetijah kutine postavili na omare v spalnicah, imajo namreč prijeten vonj. Ko so povsem dozorele in se zmehčale, pa so jih uporabili za kakšno jed.
Kutina v sladkem sirupu
Zanimiv je recept za pripravo kutine v sladkornem sirupu. Kutine olupimo in jih narežemo na četrtine, odstranimo pecelj in koščice. Kose kutine skupaj z olupki in sladkorjem (pet žlic na liter vode) damo v lonec z vodo (te naj bo toliko, da je sadje prekrito), in ko zavre, ogenj zmanjšamo in kuhamo še deset minut. Kutine predevamo v keramični pekač, premazan z maslom, tekočino, v kateri so se kuhale, pa precedimo. Dodamo dve žlici medu in sok ene limone ter prelijemo kose kutine. Po želji lahko po pekaču razporedimo cimetovo skorjico in nekaj klinčkov, dodamo lahko tudi stroke kardamoma. Kutine pečemo uro in pol v pečici, ogreti na 180 stopinj. Postrežemo jih s stepeno sladko smetano, kepico sladoleda ali s hladnim gostim jogurtom. Če želimo, da so kutine rdeče, namesto vode uporabimo rdeče vino ali pa vodo zmešamo s kakšnim rdečim sadnim sokom, če se želimo izogniti alkoholu.
In še druge kombinacije
Seveda pa sadje ni uporabno le za pečene sladice. Če ga uporabimo za sladice, postrežene v kozarcih ali skodelicah, se z barvami in okusi lahko igramo do mile volje. Jabolka se poleg cimeta zelo lepo skladajo z ingverjem. Na kocke narezana jabolka damo v ponev na segreto maslo, dodamo sveže nariban ingver in limonin sok, sladkamo po okusu (lahko tudi z medom ali rjavim sladkorjem) in pustimo toliko časa, da jabolka zlahka zmečkamo v kašo ali pire. Na dno kozarca damo zdrobljene poljubčke iz beljakov (španski vetrci) ali druge kekse, pokapljamo s sadnim sokom ali kakšnim likerjem ali žganjem, na to naložimo dušena jabolka z ingverjem in na vrh damo še stepeno sladko smetano. Podobno lahko naredimo tudi s hruškami in bučami, kasneje, ko dozorijo, pa so za podobno kremo izjemno pripravni kakiji.
Cmoki brez glutena
50 dag krompirja
10 dag brezglutenske moke
3 žlice belega olja
2 žlici sladkorja
ščepec soli
cele slive (količina testa je za osem do deset cmokov)
drobtine, cimet
olje za ponev
Krompir skuhamo v celem. Slivam odstranimo koščice in jih potresemo s sladkorjem.
Še vroč krompir pretlačimo skupaj z oljem in moko (uporabimo lahko riževo, proseno ali ajdovo). Zmes nekoliko pregnetemo, da dobimo gladko, voljno testo. Oblikujemo cmoke - na dlan damo kepo testa in jo nekoliko razvlečemo, na sredino damo slivo in jo ovijemo s testom ter oblikujemo okrogel cmok.
V primerno velikem loncu zavremo vodo. Cmoke previdno spustimo v vrelo vodo, ogenj nekoliko zmanjšamo in cmoke kuhamo osem do deset minut. Ko priplavajo na vrh, so kuhani. S penovko jih poberemo iz vode in jih damo v ponev, v kateri smo na olju prepražili drobtine.
Cmoke povaljamo v drobtinah, jih damo na krožnik in potresemo s cimetom. Lahko pa cimet dodamo drobtinam že med praženjem.
Sveže sadje se lepo kombinira tudi s skuto, lahko ga mariniramo v sadnem sirupu ali soku (in seveda v vinu) in ga potem uporabimo za kakšno sladico. Biskvitne drobtine, drobtine iz piškotov različnih okusov, rozine, čokolada, gosti jogurti ter kremni siri in različni sadni prelivi so osnova, ki jo potrebujemo za pripravo svežih sadnih sladic. In ne pozabimo na pisane sadne krožnike oziroma mešane sadne solate. Barvitost sadja, lepo okrašenega z meto, meliso ali kakšno drugo dišavnico, bo prepričala še tako zahtevnega jedca. Lahko pa sadje uporabimo tudi za različne sveže jedi, ki niso v kategoriji sladic. Grozdne jagode s sirom in na kose narezanim piščančjim mesom v solati bodo tako dobile slan okus. Naredimo lahko pisana sadno-zelenjavna nabodala - kocke hrušk in sira, kose pršuta ali dimljenega lososa, melono, olive, papriko in še kaj izmenično nataknemo na nabodala in prigrizek je nared brez večjega truda. Privoščimo si torej.