Med motivi za turistična potovanja dobivajo hrana oziroma načrtovani obiski gostinskih lokalov in gastronomskih regij vse večji pomen. Doživetja, povezana z gastronomijo, ponekod postajajo steber turistične ponudbe. Gastronomija podaljšuje sezono, dobrojedci so med najbolj zapravljivimi, spomini na tovrstna potovanja pa živijo najdlje. Živi globalno, jej lokalno je svojevrsten paradoks sodobnega sveta, ki številne ljudi vsaj za mizo navdaja z občutkom, da so za trenutek izstopili iz vlaka globalizacije.
Načrtovanje potovanj, najsi bo kratkih izletov ali daljših, poglobljenih tur, se tisti, ki ciljno iščejo doživetja, lotevajo resno in sistematično. Analitiki so celo ugotovili, da načrtovanje potovanja številnim vzame več časa kot potovanje samo! Nemara je z načrtovanjem gastronomskih doživetij to še bolj izpostavljeno. Nihče, ki želi na poti dobro jesti in (tudi) prek krožnikov ter skozi okuse vstopiti v zgodovino, razvoj in sodobne koncepte krajev, ki jih obiskuje, ne more obiska prepustiti naključjem. Zgolj "po občutku" se mu sicer lahko zgodi najboljše, verjetneje pa je, da bo stopil v številne tako imenovane turistične pasti in po vrnitvi domov ugotavljal, kaj vse je spregledal in zamudil.
Balkanska kuhinja
"Ali je naslednja velika stvar v svetu gastronomije Balkan?" Vprašanje, ki se utrne marsikomu, ko se vrne z raziskovanja okusov Istanbula, Skopja, Soluna ali Beograda. Balkanska kuhinja, kar koli že to je, je predvsem mešanica številnih izkušenj, vplivov, sestavin in tehnik, ki jih je naložil čas v prepišnem, dinamičnem prostoru, polnem tako ljubezni kot sovraštva, zlasti pa strasti. "Prav zaradi tega je gastronomija povezovalni element in ogledalo sociokulturnega profila neke lokacije. Tako so pri analizi gastronomskih vplivov mogoče bolj pomembna velika mesta in regije kot pa zgolj državne meje. Beograd sem izbral kot stičišče in sotočje nekdanje dunajske, bližnjevzhodne, vzhodnoevropske in jadranske kuhinje. Beograd je na neki način točka, ki povezuje," pojasnjuje Matej Fišer odločitev za izdajo trijezične srbsko-angleško-nemške knjige Beograd - kuhar/Cookbook/das Kochbuch.
Pisec je tudi tenkočuten fotograf, tako da je knjiga opremljena z vrhunskimi fotografijami
Ko je pripravljal eno svojih prejšnjih izdaj, Balkan Ekspres (Kuharica z vonjem in okusom), je zaman iskal knjigo, ki bi povezovala kulturni kontekst in kuhinjo ter obenem ponujala ključne recepte beograjske kuhinje. "Beograd je mesto v tranziciji, gradi neko novo identiteto za prihodnost, kar se odraža tudi v gastronomiji in navadah ljudi," pojasnjuje Fišer, ki se je kot avtor kuharic z zgodovinsko, kulturno in socialno dimenzijo uveljavil z magistralno trilogijo o Prekmurju, Goričkem in Prlekiji, njegovih domačih krajih, o katerih pa je pogled nekoliko drugače izostril v dolgoletnem bivanju na Dunaju, svojevrstnem srednjeevropskem "topilnem loncu".
Kakovostna živila in križanje tradicij
Krstna promocija Fišerjeve knjige o Beogradu je bila konec novembra na osrednjem prizorišču zdaj že tradicionalnega sejma Food Vision by Open Balkan, ki je dvojček velike vinske prireditve Wine Vision, s katero Srbija vstopa na veliki oder in želi Beograd postaviti na zemljevid, na katerem so predstavitve v Veroni, Parizu in Düsseldorfu.
Kreativni direktor kulinaričnega sejma Tomaž Kavčič z Zemona je na predstavitvi Fišerjeve knjige izpostavil dve prednosti balkanske kuhinje, ki utrjujeta njeno prepoznavnost in ji dajeta veliko priložnosti: kakovostna živila in križanje različnih kulinaričnih tradicij. Dejal je, da v svojem delovanju kot ključno vidi ohranjanje osnovnih okusov in njihovo prilagajanje današnjemu času. Kavčič, ki je tudi častni konzul Srbije v Sloveniji, je nedavno izjemno odmevno uvedel ajvar, ikono balkanske kuhinje, v visoko kulinariko. Na sprejemu v čast slavne Marine Abramović v ljubljanski Cukrarni je postregel kajvar, "kaviar" oziroma kroglice iz ajvarja. Umetnico je navdušil, zdaj skupaj razmišljata o predstavitvi in ponudbi kajvarja širšemu občinstvu.
Elementi tako imenovane balkanske kuhinje so tako ali drugače, arhetipsko ali zavestno, prisotni tudi v jedeh mednarodno uveljavljenih mojstrov v oddaljenih državah. Balkanske korenine imajo Rene Redzhepi v Nomi v Kbenhavnu, Paul Ivić v vegetarijanski restavraciji Tian na Dunaju, Lidia Bastianich v ZDA in Max Stiegl v Gut Purbachu ob Nežiderskem jezeru.
Novi vek za okuse babic
Fišerjeva najnovejša knjiga, v kateri je avtorsko sodeloval z Beograjčanom Ivanom Čanovićem, ki sicer živi v Berlinu, je lepljenka zgodb in mitov o mestu na stičišču velikih rek in pomembnih poti, ne nazadnje v zgodovini tudi imperijev. Fišer je obenem tenkočuten fotograf, tako da je knjiga opremljena z vrhunskimi fotografijami. Razdeljena je na sedem poglavij, različnih valov, na katerih bralec zaplava in zajadra skozi mesto, njegovo preteklost in tudi prihodnost, saj Fišer pravi, da je "knjiga namenjena novim generacijam, ki poznajo okus tradicije, vendar teh jedi ne znajo nujno pripraviti doma. Ko odidejo babice, tete in mama, se marsikdaj začne telefoniranje od sorodnika do sorodnika z vprašanjem, kako je babica naredila to in ono jed. Mnogo receptov jedi, s katerimi smo odraščali, ne ostane zapisanih in gredo prav zaradi tega v pozabo."
Nekaj deset receptov v knjigi so tako lahko spomini, lahko pa tudi priprava na morebiten obisk mesta na sotočju Save in Donave. Ob prvem listanju na predstavitvi so recepti za nekatere jedi obiskovalcem priklicali okuse iz mladosti, Fišer pa se s strukturiranjem tudi poigrava z meščanstvom in doživljanjem mesta. Prve besede o mestu so kratek razmislek Iva Andrića, prvi recept pa toast z avokadom in poširanim jajcem iz pogosto malomeščansko doživljanega ožjega središča Beograda. Seveda ne manjkajo niti tradicionalne niti praznične niti postne jedi, prav tako so v knjigi recepti za jedi, ki jih niti v Srbiji zares ne pripravljajo doma, nanje "se gre", proti jutru denimo, v Ulico lačnih.
Trojezičnost izdaje nakazuje, da je v pomembni meri namenjena obiskovalcem Beograda. Knjiga je na izjemno topel odziv naletela tako na predstavitvi kot po njej, predstavljena je bila kot izvrstno praznično knjižno darilo. Slovenske predstavitve so načrtovane v začetku prihodnjega leta, ko bodo popotniki ostrili zamisli o svojih spomladanskih in poletnih potovanjih.
Čakajoč Expo 2027
Sejemski dvojček Wine Vision in Food Vision by Open Balkan je na sejmišču ob reki Savi v Beogradu potekal tretjič. Na zelo ambiciozno zastavljenem sejmu se je predstavilo prek 650 razstavljavcev iz blizu 40 držav. Organizatorji ocenjujejo, da je sejem obiskalo več kot 40 tisoč ljudi, med njimi pa je bilo nekaj sto poslovnih obiskovalcev z vsega sveta, tudi iz Kitajske, ki ima s Srbijo sklenjen ugoden trgovinski sporazum. Velik podpornik sejma je predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki si želi vstop sejma v svetovno sejemsko super ligo. Oči organizatorjev so tako uprte v leto 2027, ko bo na novem beograjskem sejmišču v bližini letališča potekal Expo, takrat bo tudi sejemski dvojček dobil nov dom. Sejem je spodbuda zlasti domačim pridelovalcem. Srbska pridelava vina se krepi, rdeča vina vse bolj vstopajo na mednarodni parket, med belimi je izpostavljen grašac (laški rizling) kleti Vinčić, ki je v zadnjem času osvojil izjemno visoka mednarodna priznanja, veča se tudi pridelava sonaravnih vin, vsako leto je v tej niši več vinarjev in profiliranih vinskih barov. V Beogradu je bilo opazno tudi slovensko zastopstvo, najopaznejšo vlogo je ime Tomaž Kavčič iz gostilne Pri Lojzetu na Zemonu, ki je kreativni direktor kulinaričnega festivala. Vinarji, ki delujejo na srbskem tržišču, so se večinoma predstavljali na razstavnih mestih uvoznikov oziroma zastopnikov, dobro obiskana pa je bila samostojna stojnica velike briško-vipavske kleti Domaine Vicomte de Noüe-Marinič. V strokovnem delu vinskega sejma je sodeloval tudi Robert Gorjak iz vinske šole Belvin.
