Smer Boulogne-Billancourt? Povsem verjetno bo konec leta v dolenjski tovarni Revoz delalo zgolj kakšnih 1600 ljudi

Praznina, dolga že vsaj leto in pol, morda kašen mesec več ali manj, je mučna. Nobenega signala, nič, kar bi utegnilo zadostovati za domnevo, da se nekaj kljub vsemu dogaja. Morda niti ni težko uganiti, da je v mislih novomeški Revoz, naše edina in seveda s tem tudi največja avtomobilska tovarna.

Dolenjski avtomobilski velikan – oznaka je upravičena, saj še ni dolgo tega, ko je bil največji slovenski izvoznik, lani pa je končal na četrtem mestu z izvozom v vrednosti 1,18 milijarde evrov –, se je znašel v brezčasju načrtov francoskega Renaulta. Ta je njegov stoodstotni lastnik in še ne tako dolgo nazaj so iz pariškega Boulogne-Billancourta, kjer je še vedno sedež francoske avtomobilske hiše, tja na Dolenjsko prihajala priznanja o dobrem in učinkovitem delu. V konglomeratu tovarn, ki jih ima Renault predvsem doma, torej v Franciji, pa nekaj tudi v drugih evropskih državah, je bil Revoz vse doslej opisan s superlativi. Toda to ni bilo dovolj, da se produkcija v tej slovenski tovarni, ki je nasledila prav tako slovenski in nekdaj tudi jugoslovanski IMV, ne bi začela v zadnjih letih občutno krčiti. Po tistem, ko se je nemški Mercedes-Benz odločil, da smarta, ki je v njegovi lasti, preseli na Kitajsko, se je z novomeških tekočih trakov poslovil smart forfour tako v klasični (bencinski) kot tudi električni izvedbi. Ostala sta dva renaulta v treh variantah – clio, ki ga slovenski avtomobilski prostor že desetletja razume kot svojega in je to tudi eden izmed razlogov, da je lovorika najbolje prodajanega avtomobila že dolgo v njegovi vitrini, ter najmanjši renault twingo na bencin in elektriko. Premalo, da bi bili lahko v Revozu, ki je lani izdelal 96 tisoč avtomobilov ali 31 odstotkov manj kot leto prej in se lahko zgolj nostalgično spominja leta 2009, ko je iz tovarne pripeljalo rekordnih 212 tisoč avtomobilov, mirni. Krčenju proizvodnega programa in težavam pri oskrbi z nekaterimi sestavnimi deli sta sledila odpuščanje in zmanjševanje števila delovnih izmen. Povsem verjetno je, da bo konec tega leta v dolenjski tovarni delalo zgolj kakšnih 1600 ljudi, še nedolgo tega pa skoraj 2300. In kljub tej agoniji se v vsem tem času ni našel junak iz vladnih vrst, ki bi se mu zdelo smiselno povprašati v Pariz, ali še vedo, da je Revoz v njihovem lastniškem naročju, in predvsem, ali je ta del njihove strategije Renaulution, ki jo je pred več kot letom in pol predstavil Luca de Meo, prvi mož skupine Renault.

Pred dvema tednoma je del slovenske industrije sestavnih avtomobilskih delov Gremo (Green Mobility) pripravil srečanje s predstavniki vlade oziroma ministri in predsednikom vlade Robertom Golobom. Čeprav novinarji nis(m)o smeli poslušati, kaj je vrh tega dela slovenske gospodarske srenje pripovedoval in povedal številni ministrski ekipi in predsedniku vlade, je bil ta po končanem srečanju vendarle konkreten in veliko bolj jasen tudi glede novomeškega Revoza. Očitno kar dobro seznanjen s položajem, v katerem je ta hip Renault, se ni izognil oceni stanja – francoska tovarna nima vizije, kaj in kako z Revozom, je bil prepričan. Tako jasne ocene že dolgo ni bilo slišati iz vladnih vrst, pa naj na ljubljanski Gregorčičevi sedi vlada takšne ali drugačne barve oziroma opcije. Ampak naslednja ocena oziroma napoved iz Golobovih ust bi smela v vrste novomeške tovarne prinesti nekaj malega olajšanja ali upanja – napovedal je tudi ustrezen (ministrski?) angažma pri Renaultu. Resna in uresničljiva obljuba ali nekaj, česar ni mogoče uresničiti? Bomo videli.

Renault je ena izmed tistih evropskih avtomobilskih tovarn, ki jih je vojna med Ukrajino in Rusijo najbolj prizadela. Bolj ali manj znana je ali vsaj še ni pozabljena letošnja zgodba z rusko tovarno AvtoVAZ, do sredine pomladi v lasti francoske skupine. Ko so se začele sankcije zoper Rusijo, se je Renault po precej dolgem oklevanju – vanj se je prav zaradi tega obregnil tudi Volodimir Zelenski –, odločil, da tako tovarno AvtoVAZ, največjo v Rusiji (lani so naredili okoli 340 tisoč vozil), kot manjšo tovarno bližini Moskve (tam so izdelovali nekatere renaulte, nissane in tudi dacie) pokloni ruskemu avtomobilskemu inštitutu. Ob tem si je menda izboril možnost, da po tistem, ko se vojna konča (!), obe tovarni odkupi nazaj …Na dlani je, da je s tem Renault ogromno izgubil, saj je bil zanj ruski trg prav po zaslugi AvtoVAZ-a drugi najpomembnejši, in sicer takoj za francoskim. Ko so se na tem problematičnem Renaultovem kontu naberejo še druge težave – pandemija, pomanjkanje sestavnih delov, izrazita rast cene elektrike in drugi stroški –, postane jasno in tudi pričakovano, da se načrti spremenijo. In da bo že predolgo trajajoča praznina manj prazna, je prav izvedeti, ali je v njih še prostor za dolenjsko avtomobilsko tovarno po imenu Revoz.