(TEMNA PLAT) Zgodba o lažnih identitetah, ugrabitvi, posilstvih in umorih

Ko so ob robu avtoceste blizu Oklahoma Cityja v ZDA konec aprila 1990 našli hudo poškodovano žensko, ki naj bi jo bil zbil neznan voznik avtomobila in s kraja odpeljal, ni nihče niti pomislil, kaj vse bo preiskava tega primera razkrila. Žensko so odpeljali v bolnišnico, ob njej je bil tudi njen okoli dve leti star sin. Kmalu se je v bolnišnici pojavil tudi moški, predstavil se je kot Clarence Hughes, in trdil, da je poškodovanka njegova žena, 22-letna Tonya Dawn Hughes, deček pa njun sin Michael. A ko je policija ugotovila, da navedeno ime ženske, ki je za posledicami nesreče umrla, ni pravo, se je začela razpletati tragična in surova zgodba o lažnih identitetah, ugrabitvi, zlorabah, posilstvih, neverjetnem strahu in odvisnosti ter na koncu tudi o umorih. Zgodba na meji verjetnosti je pritegnila mrežo Netflix, da je o primeru posnela dokumentarec z naslovom Deklica na sliki (Girl in the Picture), temelji pa na knjigi, ki jo je o primeru napisal raziskovalni novinar Matt Birkback. Izšla je leta 2004 in prav po zaslugi te knjige so preiskovalci odkrili, da je imela tragično umrla mlada ženska tudi hčerko, katero je takoj po rojstvu dala v posvojitev.

Naslov dokumentarnega filma je zgovoren, strokovnjaki so v dokumentarcu namreč spregovorili o fotografiji, na kateri je videti takrat okoli pet let staro deklico v naročju moškega. Pravijo, da bi na fotografiji vsak strokovnjak prepoznal zlorabljenega otroka - zaradi drže in pogleda, značilnega za otroke žrtve zlorab. Na koncu dokumentarca, ko o ugrabitvi spregovorijo še dekličini biološki starši, pa ostaja odprto vprašanje, zakaj se ti po ugrabitvi niso bolj potrudili pri iskanju hčerke. In tudi zaradi tega je trajalo skoraj 30 let, da je bila razkrita prava identiteta skrivnostne ženske.

Prvi sum, da bo preiskava nesreče s pobegom šla v nepričakovano smer, se je policiji porodil, ko so materi prave Tonye Hughes sporočili, da je njena hči umrla za posledicami prometne nesreče. Ženska je namreč povedala, da je njena hči umrla že kot otrok in da gre očitno za pomoto. Policisti so postali sumničavi tudi do domnevnega moža umrle Tonye, Clarencea Hughesa, zato so Michaela dali v rejniško družino; tam je deček tudi ostal, saj je DNK-test pokazal, da Clarence ni njegov biološki oče in da torej do otroka nima nikakršnih pravic. Rejnika, Earnest in Merle Bean, sta nato zaprosila za posvojitev otroka. Hughes je temu ugovarjal in je vztrajal, da deček pripada njemu. V skoraj štirih letih pravdanja je Michael ves čas bival pri zakoncih Bean, a 1994, ko je bil star šest let, ga je Hughes ugrabil. V šoli, v kateri je bil deček, je Hughes najprej s pištolo zagrozil ravnatelju, ga z v glavo naperjeno pištolo odpeljal v razred, v katerem je bil Michael, vzel dečka s seboj, ravnatelja pa potem v bližnjem gozdu privezal k drevesu in mu z lepilnim trakom prelepil usta. Od tistega dne Michaela ni nihče več videl.

V primer so se vključili tudi preiskovalci FBI in kmalu so prišli na plan številni vzdevki oziroma lažna imena Franklina Delana Floyda. Pokazalo se je tudi, da ima zajetno kazensko kartoteko, vzporedno z razkrivanjem njegovih zločinov pa se je razpletala tudi presunljiva zgodba Tonye Hughes. Ki to seveda ni bila, ampak je bilo to le zadnje v nizu lažnih imen nesrečne ženske, ki je morala spreminjati svoje ime, da sta se z očimom in kasneje možem lažje skrivala med njegovim begom pred policijo.

Georgia, Arizona, Florida, Louisiana, Severna Karolina, Teksas in Oklahoma so ameriške zvezne države, v katerih je s svojim ugrabiteljem živela ženska s številnimi imeni. Ki se je, kot se je pokazalo čisto na koncu preiskave, rodila kot Suzanne Sevakis, umrla pa kot Tonya Dawn Hughes - vmes pa so jo poznali vsaj še kot Suzanne Davis, Sharon Marshall in Tonyo Tadlock.

Suzanne Sevakis se je rodila 9. septembra 1969, kasneje je njena mati Sandra Willet, znana tudi kot Sandy Chipman, rodila še dve hčerki in sina. S Suzanninim očetom Cliffom Sevakisom se je kmalu razšla, po njegovi vrnitvi iz Vietnama nista več našla skupnega jezika. Z drugim možem je imela Willetova hčerki Alison in Amy ter sina Philippa, a so slednjega na osnovi DNK našli šele leta 2020 (bil je posvojen in je to tudi vedel, ni pa vedel za povezavo s Floydom oziroma polsestro).

Franklina Floyda je Willetova (kot Brandona Williamsa, kot se je bil predstavil) spoznala v cerkvi, kmalu sta se poročila. Ko je bila ona zaradi izdaje nekritega čeka obsojena na 30 dni zapora, je Floyd Suzannini mlajši polsestrici oddal v dom za zapuščene otroke, malega Philippa, takrat starega malo več kot mesec dni, pa v posvojitev zakoncema Mary in Bobu Pattersonu. In polbrat je šele potem, ko je bilo leta 2019 dokončno potrjeno, da je v Oklahomi umrla Tonya Hughes njegova polsestra Suzanne Sevakis, izvedel za tragične dogodke. Korak za korakom po časovnici nazaj so preiskovalci dogajanje v povezavi s Floydom začeli odkrivati po njegovi aretaciji leta 1994, po ugrabitvi malega Michaela. Dečka ni bilo ob njem, Floyd tudi ni hotel povedati, kje je otrok. Šele leta 2014, ko je bil Floyd že obsojen na smrtno kazen zaradi umora (datuma izvršitve še niso določili), je agentoma FBI, ki sta z njim govorila med prestajanjem kazni, priznal, da je dečka z dvema streloma v tilnik ustrelil isti dan, kot ga je bil ugrabil. Povedal je celo, kje je truplo zakopal, a ostankov kljub obsežnemu iskanju nikdar niso našli. In ob priznanju umora malega Michaela je bila končno razkrita tudi identiteta Suzanne Sevakis.

Zdaj so preiskovalci lahko sestavili časovnico pretresljive usode deklice, od ugrabitve, preko spolnih zlorab od otroštva, šolanja, odraščanja, rojstva treh otok in še vedno nepojasnjene smrti 30. aprila 1990. Oziroma časovnico o skoraj 16 letih trpljenja v rokah Franklina Delana Floyda.

Policija je med preiskavo Floydovega početja našla več fotografij, ki so pričale o spolni zlorabi Suzanne že takoj potem, ko jo je odpeljal od matere. Morda najlepši del življenja je Suzanne preživela kot srednješolka v Georgii, kjer so jo poznali kot Sharon Marshall. Veljala je za izjemno prijazno, dobrovoljno, ustrežljivo in družabno, bila je izjemno pametna in nadarjena učenka. Želela je študirati letalsko inženirstvo in si je z odličnim uspehom pridobila štipendijo in vpis na želeno fakulteto. A prijateljem je po prvotnem navdušenju povedala, da ji oče, Floyd je takrat uporabljal ime Warren Marshall, ne dovoli na fakulteto, za povrh pa je bila noseča. Preselila sta se v Tampo na Floridi, kjer je Sharon leta 1988 rodila in otroka so takoj dali v posvojitev.

Na Floridi je Sharon delala v nekem striptiz klubu, a Floyd jo je silil, da se je poleg plesanja za majhen denar prodajala moškim. Leta 1989 je rodila še enega otroka, deklico, in tudi njo je takoj dala v posvojitev. Ženska, ki je Megan, kot so deklici dali ime, posvojila, je povedala, da je s Sharon (takrat se je sicer imenovala Tonya) nekaj minut govorila na samem in jo tudi vprašala, ali želi pomoč. Pravi, da je vedela, da je nekaj narobe in da je mlada porodnica v stiski, sploh ko je v sobo stopil Floyd in je bilo jasno, da se ga boji. A ker ni rekla ničesar, pač ni ukrepala.

Nekaj mesecev kasneje je Tonya začela skrivno razmerje z Gregoryjem Higgsom, sad njune zveze je bil sin Michael. Higgs je po razkritju vsega dogajanja želel skrbeti za svojega sina, a je trajalo dolgih 14 let do Floydovega priznanja, da je malčka umoril. To je bil drugi umor, zaradi katerega so Floyda obtožili in potem obsodili, prvega je zagrešil leta 1989 nad prijateljico svoje žene Cheryl Ann Comesso. Ta naj bi bila Tonyo prepričevala, naj z otrokom in Higgsom pobegne od Floyda. Glede na to, kje so Tonyo oziroma Sharon oziroma Suzanne našli hudo poškodovano, ni izključeno, da se je to tudi zgodilo in je Floyd hudo poškodoval svojo ženo. Poškodbe namreč niso bile značilne za prometno nesrečo, vendar ga zavoljo tega niso nikdar obravnavali.