Traminec diši po domu

David Vasiljevič
28.04.2019 01:45

V bazi je navedenih več kot sto sinonimov za sorto traminec, pri nas sta najbolj znana dišeči in rdeči.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mediaspeed

Odštevam zadnje dni. Naslednjih nekaj mesecev bom preživel na Aljaski, ki je v prihajajočem letnem času čarobna. Pogosto se mi poraja misel, če je tudi tam moč pridelati vino. Narava ni ravno radodarna za vzgojo vinske trte, a kljub temu kleti obstajajo. Lep dokaz, da kjer je volja, je tudi pot. Nekaj jih kupuje grozdne sokove različnih sort in kasneje s kletarskim pristopom pridela vino. Morda najbolj znana utegne biti ravno Denali Winery iz Anchorage.
A vseeno za vsak slučaj vzamem s sabo nekaj, kar bo dišalo po domu. Traminec med poznavalci velja, da ni na prvo žogo in da navkljub svoji obetavnosti ter predvideni aromatiki daje vinoljubcu čas za razmislek in posledično kasneje prostor za retorično potezo. Ob bokih sauvignon blanca in muškata velja za eno od najbolj aromatičnih vinskih sort na planetu.
Bradata zgodba je od nekdaj burila duhove, od kod naj bi pognal korenine, kje pravzaprav je njegova rojstna izba in podobno.
Najbolj zakoreninjena je teza, da Traminec nosi ime po kraju Tramin na južnem Tirolskem, dobrih dvajset kilometrov jugozahodno od Bolzana, torej v italijanski vinski regiji Trentino Alto-Adige, pa vendar se poraja skepsa, ali to resnično drži.
Leta tisoč (našega štetja) namreč tam sicer omenjajo vino traminec, če izvornemu traminerju pritrdilno oblečemo tovrsten etimološki šal, a če so v tistih krajih pili traminsko vino, še ne pomeni, da je izvor traminca prav tam. DNA-analize so pokazale, da je traminec nastal po naravni selekciji divje trte in tako imel kot eden od staršev pomembno vlogo pri razvoju kar številnih ter uveljavljenih vinskih sort.
Prebral sem kopico tez, nekaterih pristnejših, nekaterih manj, da je lahko pripotoval čez gorovje Jura v Franciji, kjer še danes gojijo zelo podobno sorto savagnin blanc, danes paradne osnove za njihov Vin Jaune, katerega pridelujejo po sistemu Solere in polnijo v 62 centilitrske clavelinke, kot imenujejo njihove unikatne steklenice.
Spet drugi ga podajajo na bogsigavedi kakšna krila, ki naj bi vodila iz jugovzhodne Evrope, Grčije, Egipta, celo Hanibal naj bi ga prinesel iz severne Afrike. Po preučitvi in prepričljivosti navedenih tekstov bi človek rekel, da najbolj verjetno prihaja nekje med severovzhodno Francijo in jugovzhodno Nemčijo.

Radgonske gorice
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta