Trije srečni in četrti: Iz porazov se naučimo več, največ

Kako zelo smo lahko krivični do športnikov, se izriše na olimpijskih igrah, največjem športnem tekmovanju, ki je na sporedu samo vsake štiri leta. Ko je Meta Hrovat, četrtouvrščena po prvi vožnji, v drugo odsmučala nekoliko slabše, nas ženski veleslalom ni več ne vem kako zanimal. Katero mesto je na koncu osvojila punca? Aja, sedmo, ah ... Splošno vzeto je to bolj neuspeh kot uspeh, ker štejejo le kolajne. Četrto mesto je "nehvaležno", za leseno kolajno, za pozabo in izbris iz slavne športne zgodovine. Če bi se navijači pred televizijskimi (in drugimi) ekrani večkrat bolj kritično pogledali v ogledalo, bi morda le ugotovili, da sta četrto mesto Petra Prevca v smučarskih skokih in peto Andreje Slokar v slalomu vrhunska dosežka. Ampak svet je narejen tako, da časti le zmagovalce, ne glede na načine in žrtve, s katerimi pridejo do zmage. Navsezadnje si je v samo v takem požrešnem in neresničnem svetu lahko štiri leta predsedniške slave odščipnil "rojeni zmagovalec" Donald Trump.

Vzemimo raje za primer šolski tek na 600 metrov, ki se ga udeleži sto osnovnošolcev. Vaš otrok je četrti. Kako boste reagirali? Je njegovo četrto mesto uspeh ali neuspeh? Boste otroka objeli in vriskali od sreče ali pa boste preklinjali zlo usodo, ker ni osvojil te "preklete" medalje. Odgovor bi moral biti v tem primeru jasen, žal pa nisem prepričan, da smo vsi še zmožni ravnati tako, kot bi bilo treba - pohvaliti otroka tudi, ko ni prvi, drugi ali tretji. Ker nekdo pač mora biti tudi zadnji. Drugače ne gre.

Opevamo slalomski bron Jureta Koširja v Lillehammerju '94. Malokdo ve, da je bil na isti tekmi četrti Mitja Kunc - devet stotink sekunde od Koširja, 0,09 sekunde do bronaste kolajne. Tako preprosto je v športu: legendo od preostalih sodelujočih loči malo več kot nič - prostora ali časa. Kot sta Hansa Enna in Bojan Križaja v olimpijskem veleslalomu v Lake Placidu 1980 razmejili dve stotinki, ki ju junak planinskega čaja v kakšnih morečih sanjah gotovo podoživlja še danes. Ampak Križaj je legenda, ne glede na nesrečno dejstvo, da se mu je olimpijska kolajna izmuznila iz rok. Zato je objokovanje ene desetinke (pri Slokarjevi) in 0,5 točke (pri Prevcu) nepotrebno tratenje časa. Športniki, bodite ponosni (tudi) na četrta in peta mesta. Ker jutri je nov dan in nova priložnost za osebnostno rast.