Ustvarjalnost ali kreativnost je ena najbolj kompleksnih človeških kognitivnih funkcij. Prav njena zapletenost je razlog, da ne obstaja preprosta definicija, s katero bi lahko pojasnili, kaj je to pravzaprav ustvarjalnost. Strokovnjaki imajo kreativnost za človeško lastnost, ki je odvisna od individualnih sposobnosti, strokovnosti in motivacije. Merimo jo skozi izgradnjo idej ali proizvodov, ki so novi in potencialno koristni. To je zapleten konstrukt, ki ga opredeljuje divergentno mišljenje in katerega glavni znak je proizvodnja nečesa izvirnega, nastane pa po zaslugi osebnostnih lastnosti, kognitivnih sposobnosti in socialnega okolja posameznika.
Danes ustvarjalnost opazujemo in spremljamo predvsem pri otrocih kot nekaj, kar je izredno zaželeno in pomembno za njihov razvoj, zato se jo trudimo pri njih na različne načine tudi spodbujati. Kreativnost je pomembna tudi v poslovnem sektorju, na področju izobraževanja in pri vsakdanjih aktivnostih. Določena mera ustvarjalnosti je dobrodošla na vseh življenjskih področjih, zlasti ko gre za ustvarjanje nečesa novega.
Dvoje mišljenj
Obstajata dve vrsti ustvarjalnega razmišljanja - konvergentno in divergentno. Konvergentno mišljenje se nanaša na sposobnost posameznika, da veliko število možnih rešitev zoži na eno samo. Divergentno mišljenje je po drugi strani posebna oblika razmišljanja, ki je pomembna kognitivna podstruktura kreativnosti. Opredeljuje ga predvsem sposobnost za razvijanje več rešitev za neki problem.
Divergentno mišljenje je hkrati ena najpomembnejših lastnosti kreativnosti, saj lahko posameznik po njegovi zaslugi oblikuje kopico ustvarjalnih idej za rešitev nekega problema. Drugače povedano, kreativnost lahko opišemo tudi kot inovativno razmišljanje, ki se kaže kot razvijanje novih idej ali novih povezav med obstoječimi idejami, da bi ustvarili nekaj novega.
Za ustvarjalne posameznike so značilne prilagodljivost, divergentna produkcija in sposobnost, da proizvedejo več. Taki ljudje so bolj posvečeni kreativnemu ustvarjanju kot manj ustvarjalni posamezniki ter dosegajo odlične rezultate pri testih ustvarjalnosti, kot je denimo Torranceov test ustvarjalnega mišljenja, s katerimi merijo raznolikost, številčnost in ustreznost odgovorov na zastavljena vprašanja.
Kaj vpliva na ustvarjalnost
Na splošno velja, da na ustvarjalnost vplivajo kognitivni (sposobnosti), konativni (vrednote) in okoljski dejavniki, ki se razlikujejo glede na določene lastnosti.
Kreativnost zajema določene kognitivne sposobnosti, kot so na primer iskanje, formuliranje in novo opredeljevanje problemov, prilagodljivost ter sposobnost proizvajanja mnogih idej, reorganizacije informacij, reševanja zapletenih situacij in ocenjevanja.
Strokovnjaki menijo, da lahko inteligenca, za katero raziskave kažejo, da je bolj splošna domena kot kreativnost, na mnogih področjih vpliva na ustvarjalnost, nekateri celo trdijo, da je inteligenčni količnik ustvarjalnih posameznikov velikokrat višji od 120, kar nakazuje na obstoj zmerne povezave med inteligenco in ustvarjalnostjo.
Konativni dejavniki ustvarjalnosti zajemajo osebnost, motivacijo in čustva. Številne raziskave poudarjajo pomen osebnosti pri ustvarjalnosti. Kreativni posamezniki so bolj pripravljeni prevzemati tveganje, se zanašajo na intuicijo, so bolj odprti za novosti in strpnejši do drugačnosti v družbi. Ustvarjalni ljudje so pogosto izredno motivirani, izražajo interes za veliko stvari, hkrati pa so zelo vztrajni kljub oviram, na katere naletijo. Motivacija ima pomembno vlogo tudi pri kreativni produktivnosti, vendar je tukaj treba upoštevati, za kateri tip motivacije gre.
Velike nagrade zmanjšujejo moč ustvarjalnosti
Ocenjevanje moči s psihološkimi testi
Pri psihologiji je ustvarjalnost podrobno preučen pojem, za katerega so bili oblikovani tudi številni psihološki testi, s katerimi je mogoče zanesljivo preveriti, ali je neki človek ustvarjalen. Testi so zasnovani tako, da na vprašanja ponujajo več pravilnih odgovorov. Pri ljudeh hitro prepoznamo kreativnost, saj testi ponudijo inovativne, izvirne in uporabne odgovore. Izvedenci lahko ocenijo tudi sposobnost posameznikov, da generirajo mnoge različne ideje (na primer, da navedejo čim več zanimivih in nenavadnih načinov uporabe pločevinke).
Ko pred posameznika postavimo določen problem ali nalogo, prehaja skozi določene korake cikla reševanja problema, da bi prišel do cilja. Pri tem je izredno pomembno divergentno mišljenje, za katerega velikokrat pravijo, da je ena od ključnih komponent kreativnosti, saj gre za proces generiranja idej in sposobnost iskanja različnih možnih rešitev za neki problem. Pravzaprav si z divergentnim razmišljanjem prizadevamo priti do čim več različnih možnih načinov reševanja problema.
Pri procesu reševanja problema je zelo pomembno ustvarjalno razmišljanje. Kreativni pristop k reševanju težav se nanaša tudi na možnost posameznika, da poskuša storiti nekaj novega, do tedaj še nepreizkušenega, čeprav se utegne to končati z neuspehom. Po zaslugi kreativnosti lahko posamezniki na problem gledajo z različnih zornih kotov, osmislijo številne načine, na katere ga je mogoče rešiti, in ustvarijo nekaj povsem novega.
Kdaj je spodbuda smiselna
Čeprav so nagrade in priznanja za večino ljudi pomembne in tudi nujne, lahko včasih negativno vplivajo na divergentno mišljenje in ustvarjalnost. Raziskave, katerih izsledki so bili objavljeni v znanstveni reviji The Journal of Creative Behavior, so pokazale, da se kreativnost poveča, če je za visoko stopnjo divergentnega razmišljanja predvidena majhna nagrada. Po drugi strani ta nagrada zmanjša ustvarjalnost, če je predvidena za nizko stopnjo divergentnega razmišljanja.
Z drugimi besedami bi lahko rekli, da lahko zmerno nagrajevanje in izrekanje priznanj, ki so pomembna za posameznika, pozitivno vpliva na ustvarjalnost, medtem ko je obljubljanje velikih nagrad za ustvarjalne ideje pogosto nepotrebno in slabo, ker zmanjša raven kreativnosti pri posamezniku in vodi k tako imenovani intelektualni lenobi.
Pomembno je tudi upoštevati, kakšne vrste je naloga ali problem, ki ga je treba rešiti. Če enostavni rešitvi sledita spodbuda in nagrada, se lahko zgodi, da bodo posamezniki tudi pri reševanju naslednje naloge tako neustvarjalni in bodo problem rešili na enostaven in običajen način. Glede na to, da ustvarjalnega procesa razmišljanja ni mogoče spodbuditi z različnimi vrstami spodbud, na splošno velja, da nagrade, ki so ena od možnih spodbud, negativno vplivajo na ustvarjalnost. Skratka, izvedenci so sklenili, da pogosto spodbujanje ovira proces ustvarjalnosti zaradi ponavljanja določenih postopkov ter omejevanja, zoževanja misli in vedenja, kar pomeni, da se je zelo pomembno naučiti, kdaj in na kak način je spodbujanje smiselno.
