V gorah je že zima: Tudi malo snega pomeni veliko nevarnost

V začetku nenavadno topel in sončen oktober se je ob koncu prejšnjega tedna nenadoma sprevrgel v pozno jesen, v gorah pa kar naravnost v zimo. Tudi iz Maribora smo lahko opazovali zasneženo Pohorje, čisto zares pa je zima pokazala zobe v visokogorju. In presenetila kar nekaj planincev, ki nanjo niso bili pripravljeni. K sreči so gorski reševalci, kot vedno, bili.

"Minulo nedeljo zvečer sta pomoč poklicala onemogla planinca, ki sta z zadnjimi močmi še prišla do Staničeve koče pod Triglavom. Helikopter je zaradi slabih vremenskih razmer reševalce lahko pripeljal le do višine 1800 metrov, od tam je sedem kolegov s postaje GRZS Mojstrana nadaljevalo peš. Pri koči so naleteli na še dva neprimerno opremljena planinca, ki sta bila na koncu z močmi. Prenočili so skupaj in naslednji dan sestopili v dolino," o prvi akciji letošnje zime pripoveduje Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS).

Nenadni vremenski preobrati v gorah niso redki, tudi zgodnji sneg ne. "Skoraj vsako leto zapade že avgusta, vsaj toliko, da pobeli Triglav in višje vrhove. V tem letnem času pa vsak prihod hladne fronte v gore prinese sneg. Tokrat ga je zapadlo kar nekaj, ampak mislim, da bo še skopnel, vsaj na južnih pobočjih, na severnih pa se lahko zgodi, da bo zdržal do prave zime," napoveduje izkušeni gorski reševalec. "Vsako leto se že jeseni zgodi kar nekaj nesreč zaradi zdrsov, ker ljudje, ko se odpravljajo v hribe, ne pogledajo dobro, kje bodo hodili. Na vrh se povzpnejo po kopnem južnem pobočju, za sestop pa si izberejo severno, ki je zasneženo in poledenelo. Četudi je snega malo, so take razmere še nevarnejše, ker ne moremo uporabljati derez in cepina na način, kot naj bi jih, in tudi pri zdrsu si s cepinom na tako tanki snežni odeji ne moremo nič pomagati."

Nevarnosti snežnih plazov kljub majhni količini snega ne smemo podcenjevati. "Čeprav je zdaj razglašena 'le' prva stopnja nevarnosti, smo tudi pri tej že zabeležili nekaj primerov, ko je ljudi odnesel plaz. Predvsem je nevarno na pobočjih, kjer veter nalaga sneg, tam se naredi kloža, ki lahko ob vsaki obremenitvi popusti in nastane plaz."

V gore se torej odpravimo le s popolno zimsko opremo, ki poleg cepina in derez vključuje tudi plazovni trojček - žolno, lopato in sondo. Prav tako moramo upoštevati, da je večji del visokogorskih planinskih koč že zaprt, le redke še ponujajo toplino in oskrbo. Tudi sredogorske planinske koče so večinoma odprte samo ob koncu tedna. Pred načrtovanjem ture zato preverimo tudi obratovanje koč oziroma dostopnost zimskih sob in bivakov. "Tisti, ki ne obvladajo gibanja v gorah v zimskih razmerah, pa naj raje ostanejo v dolini," svetuje Jani Bele.

Kajti števec, ki beleži intervencije gorskih reševalcev, se letos zelo hitro vrti. "Že smo presegli številko 550 in samo želimo si, da ne bi dosegli številke 600, ki smo jo prvič leta 2019. Ampak tako velike številke so pač posledica znatno povečanega obiska gora, če je toliko ljudi v hribih, se poveča tudi število nesreč," pravi predsednik komisije za informiranje in analize GRZS. "Letos smo imeli kar nekaj nesreč že pozimi, za nekaj planincev so bile tudi usodne. Poletje so zaznamovale alpinistične nesreče. Neko soboto smo imeli kar štiri stenska reševanja, tri v severni steni Triglava, eno v severni steni Travnika. Letos smo zabeležili tudi prvo nesrečo pri base jumpingu (posebni zvrsti skokov s sten ali objektov, s padalskimi nahrbtniki ali posebnimi oblekami; op. p.). Nesreča na Rakovi špici je bila kar velik izziv za gorsko reševanje, kajti za razliko od nesreč alpinistov, ki se dogajajo v smereh, ki jih je nekdo že preplezal, in se ve, kakšne težave pričakovati, se je base jumper ponesrečil na čisto neznanem terenu. Reševanje s helikopterjem ni bilo mogoče, zato so morali reševalci preplezati zelo zahteven odsek in uporabiti posebno tehniko reševanja, ki jo sicer pri reševanju v gorah zelo redko uporabljamo - improvizirano žičnico, da so ponesrečenca spravili do terena, kjer je bil možen dvig v helikopter."

V letošnji sezoni se je nadaljeval trend, opazen zadnja leta, to je vedno več reševanja nepoškodovanih oseb. "Nekateri ljudje obnemorejo, še več pa je tistih, ki se izgubijo. Kar je težko razumljivo glede na to, da je v Sloveniji več kot deset tisoč kilometrov markiranih poti. Treba je le pred turo pogledati na zemljevid in ne preveč zaupati raznim navigacijam v telefonu. Predvsem pa ne pozabimo na osnovno pravilo: če nekaj časa ne vidiš markacije, se obrni in pojdi nazaj po isti poti, dokler spet ne najdeš markacije," poudarja Jani Bele in dodaja, da bi bilo dobro tudi, da bi ljudje ob pametnih telefonih uporabili nekaj lastne pameti in se jih - telefone - naučili uporabljati. "Zelo je pomembno, da vedo, kako na telefonu poiskati lokacijo, na kateri so. Če ob klicu na pomoč sporočijo koordinate, jih gorski reševalci znatno hitreje najdejo."