V izbrani družbi najbogatejših na svetu še Trump nima niti za burek

Najprej dejstvo: bogastva je skozi čas težko, skoraj nemogoče primerjati. Še težje je na sezname ustrezno umestiti kronane glave in natančneje določiti njihovo osebno bogastvo. So bili absolutni kralji tudi popolni lastniki vsega v svojem kraljestvu? Kako ovrednotiti zemljišča, ki so jih posedovali? In novodobni vladarji, ki sicer morda niso kronani, pa imajo kljub temu skoraj popoln nadzor nad svojimi deželami? Kakorkoli že, tudi tega zanimivega, na prvi pogled nerešljivega podviga se je lotilo precej raziskovalcev. Pa si poglejmo najbogatejše vseh časov z različnih zornih kotov in morda si boste svojo sliko lahko ustvarili tudi sami.

Mansa Musa, kralj Timbuktuja

Verjetno je le malokdo doslej slišal za Manso Muso, kralja podsaharske dežele Mali, ki je v svojem času (rojen je bil leta 1280) razširil svoje kraljestvo vse do obal Atlantskega oceana, raztezalo pa se je kakih 2000 kilometrov v notranjost črne celine. Prestolnico si je postavil v mestu Timbuktu, za njegovo kraljestvo, prestolnico, kaj šele zanj samega, pa je slišal le malokateri sodobnik. Kmalu so ga spoznali: njegovo kraljestvo je bilo takrat daleč največji rudnik zlata - v kraljevini je bila več kot polovica dotlej izkopanega zlata na svetu sploh! Ob zlatu so imeli približno toliko tudi svetovnih zalog soli, obe surovini, zlato in sol, pa sta bili takrat med najdragocenejšimi na svetu.

Musa je bil absolutni vladar dežele in je lahko z bogastvom počel, kar se mu je zljubilo. Bil je islamske vere, svet pa ga je spoznal leta 1324, ko se je podal na romanje (hadž) v muslimansko sveto mesto Meko. Na dolgo pot se je odpravil v spremstvu 60.000 vojakov in 12.000 sužnjev, vsak med njimi je prenašal po dva kilograma zlata. Družbo jim je delalo še osemdeset kamel, vsaka je bila otovorjena s stotimi kilogrami žlahtne kovine.

Mansa Musa je potoval v velikem slogu. Ekspedicijo je hranil le z najbolj izbranimi jedmi, vse usluge pa je plačeval neposredno z zlatom. Ko je prišel do Egipta, je med dolgo potjo preko dežele faraonov razdelil toliko zlata, da je njegova cena dramatično padla, od inflacije pa si tržišče ni opomoglo še nekaj desetletij.

Po vrnitvi domov je Mansa Musa nadaljeval z dobrimi deli: v Timbuktuju je odprl slovito univerzo, kjer so se šolale najbolj pametne glave, njegov hadž pa je dotlej povsem neznani Mali z velikimi črkami izpisal na zemljevid sveta. Umrl je leta 1337, njegovi nasledniki pa so velikansko bogastvo uspeli zapraviti v le nekaj rodovih in Mali je danes povsem pri repu lestvic najbogatejših dežel sveta.

Bogastva Manse Muse ni mogoče oceniti. Bil je edini v zgodovini, ki je lahko kot posameznik vplival na ceno zlata. Nekateri so vendarle poskusili ovrednotiti njegovo bogastvo in prišli do ocene kakih 4000 milijard evrov. Za lažjo predstavo: če kup desetih stoevrskih bankovcev meri en milimeter in če bi Musovo bogastvo zlagali na en sam velikanski kup, bi ta meril v višino 4000 kilometrov. Od Maribora do Helsinkov ter nazaj …

Džingiskan in njemu podobni

Edini, ki se je Musovemu bogastvu vsaj deloma približal, naj bi bil v začetku 16. stoletja zadnji inkovski vladar Atahualpa. Tudi njegovega bogastva ni bilo mogoče prešteti, Špancem je menda uspelo odnesti le del. In še tega je bilo za vsaj kako stoletje razkošnega življenja tedaj ene najmogočnejših dežel sveta.

Marsikdo prav na vrh najbogatejših uvršča rimskega cesarja Avgusta. Rimsko cesarstvo je takrat proizvedlo okrog četrtine svetovnega bruto družbenega proizvoda, Avgust pa naj bi bil osebni lastnik petine tega. Z drugimi besedami: bil je lastnik okrog pet odstotkov vsega sveta! Le kakšno generacijo prej je živel še en nesramno bogat Rimljan, Kras (sodobnik in tekmec Julija Cezarja), ki pa bogastva ni podedoval, temveč ga je ustvaril z neverjetno predrznimi, pokvarjenimi in predvsem premetenimi poslovnimi potezami.

V isti vrsti najdemo slovitega mongolskega osvajalca Džingiskana (le kako oceniti tisoče kvadratnih kilometrov osvojenega ozemlja?) pa indijskega Mogula Akbarja I. iz šestnajstega stoletja, kitajskega cesarja Šenzonga iz dinastije Sung, ki je vladal na prelomu prvega in drugega tisočletja našega štetja. Vsi našteti so imeli pod palcem vsaj tisoč milijard vredno bogastvo.

Prav nikakršnih podatkov pa nimamo o premoženjskem stanju lidijskega kralja Kreza, čeprav je njegovo ime marsikje po svetu postalo sopomenka za bajno bogatega človeka, marsikje tako rečejo še dandanes. In le kako oceniti bogastvo Aleksandra Velikega Makedonskega, ki je bil absolutni vladar praktično celega do takrat znanega sveta?

Moderni vladarji in tisti, ki so naši kulturi bližji, so bili precej revnejši, čeprav nekateri na zgornji seznam uvrščajo tudi angleško kraljico Viktorijo. Njen veliki predhodnik Viljem Osvajalec, sovjetski samodržec Stalin, legendarni libijski diktator Moamer Gadafi - vsak med njimi je bil s po vsaj 200 milijardami. Zadnji ruski car Nikolaj II. Romanov naj bi jih imel še sto milijard več. Še bogatejša naj bi bila carica Katarina Velika.

Putinov recept

Na tem seznamu bogatih vladarjev zagotovo manjka kakšno ime. V zadnjih letih se precej govori o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, marsikdo ga šteje za najbogatejšega človeka na svetu. Čeprav uradno menda nima preveč, se od časa do časa pojavijo kašne neverjetne informacije: zadnja, o velikanski posesti na obalah Črnega morja, je že bila ena takih. In čeprav je morda res, da Putin osebno ni preveč bogat, so nesramno bogati njegovi prijatelji, pa tudi člani ožje in daljne družine. Pa tu ne govorimo o milijonih, temveč o milijardah vrednem premoženju. Kaj in koliko od tega nadzira ruski avtokrat, pa verjetno ne bomo izvedeli nikdar. Za primerjavo: Stalin, ki so ga merili z vsaj 200 milijardami, je svoji hčeri menda zapustil zgolj dve babuški …

Donald Trump, najbogatejši med ameriškimi predsedniki, s svojimi nekaj milijardami med temi velikani ne bi imel za burek. Zanimivo bi bilo videti, koliko ima pod palcem kitajski predsednik Xi Jinping, vodja dežele, kjer novega milijarderja dobimo praktično vsak dan. Japonski cesarji? Severnokorejski diktator Kim Jong Un, ki je precej tega podedoval, precej pa si nagrabil med svojo nesramno diktaturo? Kaj pa turški vsemogočnež Recep Tayyip Erdogan, beloruski "car" Aleksander Lukašenko ali naš sosed Viktor Orban? Vsi našteti delujejo po Putinovem receptu - uradno ničesar, neuradno vse …

Tisti, ki so zaslužili

Zaradi vsega naštetega pa politikov, naslednikov in podobnih kalibrov med najbogatejše ljudi na svetu nima smisla uvrščati. Težko je vrednotiti, težko je primerjati, težko je ocenjevati realno. Precej preprosteje je ocenjevati premoženje tistih ljudi, ki so svoje bogastvo zaslužili. Večina med njimi denarja sicer nikdar ni videla (držala v rokah), pač pa ga je imela skrbno naloženega v različnih lastniških deležih, nepremičninah, zlatu. A so podatki vsaj sledljivi in takšni bogati danes večine svojega premoženja ne skrivajo in ga niso nekoč. Še več - zanj pošteno plačajo davke in vse druge potrebne dajatve.

Na prelomu 15. in 16. stoletja je kot najbogatejši človek na svetu slovel nemški trgovec iz Augsburga Jakob Fugger. Pečal se je z vsem mogočim in v zlato spreminjal vse, česar se je dotaknil. Njegovo premoženje danes vrednotijo na nekaj sto (okrog 400) milijard. Za ljubitelje umetnosti: Fuggerjev portret je ena najbolj znanih slik njegovega sodobnika, nemškega slikarja Albrechta Dürerja. Pri današnjih ponorelih cenah slik bi se verjetno zlahka približal milijardici … V istem času je po Italiji gospodovala slovita družina Medičejcev, izstopal je Cosimo, ki naj bi posedoval le malenkost manj od Fuggerja. Sledilo je nekaj stoletij premora, ko so bogastvo kopičili predvsem kralji. Nekaj novih ekstremnih bogatašev so svetu podarile šele ZDA in njihov gospodarski razcvet v 19. stoletju.

Velika ameriška trojica

ZDA je takrat v precejšnji meri finančno obvladovala velika trojica. Cornelius Vanderbilt je obogatel s posli z železnico, na svojem vrhuncu pa naj bi bil vreden dobrih 200 milijard. Še precej bogatejši naj bi bil John D. Rockefeller, ki ga tudi v naših krajih enačimo s pojmom najbogatejšega med bogatimi. Med 300 in 400 milijardami naj bi zaslužil predvsem s svojimi naftnimi posli, pred smrtjo je menda nadzoroval 90 odstotkov vse nafte v ZDA! Težko si je predstavljati, da Rockefeller kljub vsemu ni bil najbogatejši Američan: še več je z jeklom menda zaslužil Andrew Carnegie … Si je pa ta trojica še za življenja postavila lepe spomenike. Med sprehodom po New Yorku ne moreš zgrešiti Rockefellerjevega poslovnega središča z ogromnim nebotičnikom, slovite Carnegiejeve koncertne dvorane, mokrih sanj vsakega umetnika, Vanderbilt pa je ljudem zapustil slovito univerzo, najrazličnejše fundacije in klinike. So imeli, a so znali tudi deliti.

Precej manj je med ljudi delila najbogatejša evropska rodbina, rodbina Rothschildov. Judovska družina finančnikov je še danes zelo bogata, je pa njeno premoženje razdeljeno med številne družinske člane. Če bi ga združili v enotno bogastvo, menda ne bi zaostajali niti za Rockefellerji.

Omenimo še Henryja Forda, očeta avtomobilske industrije, tudi on je videl čez mejo dvestotih milijard. Tudi on je znal deliti, čeprav večinoma med svoje zaposlene, ki pa jih ni bilo malo …

In danes?

Jeff Bezos, oče in večinski lastnik Amazona, je že nekaj let na ali povsem pri vrhu vseh lestvic. Njegovo bogastvo je vredno nekaj manj od dvesto milijard, bilo pa bi še precej večje, če pred leti v ločitvenem postopku ne bi ženi zapustil nekaj deset milijard in jo v trenutku naredil za eno najbogatejših zemljank.

Leta 2020 je svoje premoženje neverjetno povečal sloviti Elon Musk, lastnik tovarne električnih avtomobilov Tesla in vesoljskega podjetja SpaceX. Še na začetku leta se je sukal okrog petdesetega mesta, v kriznem letu pa so njegove delnice zrasle za neverjetnih 800 odstotkov! Oba svoje premoženje držita v lastniških deležih in ga preveč ne razdajata naokrog. Z nadaljnjimi vlaganji raje nesramno bogatita še naprej.

Povsem drugačno zgodbo piše dolga leta najbogatejši, danes pa "komaj" četrti Bill Gates, oče Microsofta in računalniških oken, ki svoje krepko čez sto milijard vredno premoženje v glavnem razdeli. Fundacija, ki sta jo ustanovila z ženo in kamor sta vložila večino premoženja, skrbi za marsikaj. Je pa tudi na nenehnem udaru kritikov (dobrota je pač sirota), ki Gatesovima nenehno podtikajo različne teorije zarote. Ena zadnjih, o tem, da bi svoje čipe rada vgradila v cepivo zoper covid-19, je ena bolj tragikomičnih v teh žalostnih dneh.

V Evropi je najbogatejši (sicer pa tretji na svetu) Francoz Bernard Arnault, trgovec, ki v svojem portfelju kopiči same prestižne znamke najbolj luksuznih dobrin. Omenimo še druge tehnološke velikane: facebookovca Marka Zuckerberga, googlovca Larryja Pagea in Sergeya Brina pa slovitega investitorja, kralja delnic Warrena Buffetta.

Kitajskih, ruskih in indijskih milijarderjev je kot listja in trave, a za zdaj še niso presegli meje pri stotih milijardah.

Najbogatejša ženska je Francoise Bettencourt Meyers, lastnica blagovne znamke L'Oreal, s 70 milijard vrednim premoženjem, tesno za petami ji je že omenjena ločenka MacKenzie Scott (nekdaj Bezos), ki pa je odprtih rok in pomaga ranljivim na vseh straneh.

Pa v Sloveniji?

Že nekaj let na lestvici najbogatejših kraljujeta Iza Sia in Samo Login, ki posedujeta okrog 700 (preštetih) milijončkov. Še nekaj malega do milijarde torej, če so štetja prava. Zakonca Login sta obogatela s prodajo podjetja Outfit7, kjer so razvili slovitega govorečega mačka Toma, ki ga najdemo na mobilnikih večine otrok po svetu. Takoj za njima je Sandi Češko, ki nas dnevno "preganja" s svojimi televizijskimi prodajami. Le kdo ne pozna ležišča Dormeo pa vsemogočega kosmodiska in podobnih proizvodov, ki jih lahko po ugodni ceni naročite le "tukaj in zdaj". Bilo je dovolj naročil za preko pol milijarde vredno osebno premoženje …

V Sloveniji so lani prvič ocenjevali tudi športnike, predvsem Luka Dončić je s svojo tržno vrednostjo morda kandidat tudi za prvega slovenskega milijarderja. Pogodbe, ki jih s kalibri njegovega formata podpisujejo velikani (Nike in podobni), so večkrat desetmestne, Dončić pa je s svojo karizmatičnostjo vsekakor kandidat za podpis ene takih.