Bojan Tomažič
Da naj bi kmalu dobil na lotu, mi je razlagal kolega, ker mu je tako napovedala šlogarica. Dvakrat je izpolnil loterijski listek, potem ne več, in nikoli ne bo vedel, kaj bi bilo, če bi še katerega. Obljubljenega bogataškega življenja ni mogel skusiti, a napovedovalki prihodnosti tudi ni mogel nič očitati. Ker ni bil dovolj vztrajen.
Norčevati se iz napovedovanja prihodnosti seveda ni korektno, ker je to pomemben del znanosti, ki temeljijo na projekcijah. Ekonomski analitiki napovedujejo recesijo v gospodarstvu, sociologi, antropologi, gerontologi vedo povedati, kako bo čez desetletje ali stoletje. Zavod za zaposlovanje je pred leti celo objavil napoved najbolj iskanih poklicev do leta 2050, med njimi so nadzornik robotov, pripovedovalec zgodb za otroke, krizni svetovalec za napačne odločitve in tako naprej. V Romuniji je od leta 2011 vedeževalec, ki nima nič z analizami prej omenjenega tipa, celo uradno priznan poklic, uvrstili so ga v kategorijo s služabniki in inštruktorji za potapljanje.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
Vsak vidi v prihodnost.
Prihodnost zagotovo bo, je najbolj natančna prerokba doslej.
Življenje je pustolovščina, na katero se eni podajajo z navigacijo, ki nima narisanih vseh cest, drugi brez nje.
Če bi bilo mogoče vse napovedati, bi v vsakem loterijskem žrebanju bila izžrebana sedmica.
V času konca gotovosti, v katerem živimo, je konec vsakršnih napovedovanj prihodnosti.
Nostradamusa še vedno berejo
Da eni posebni ljudje vidijo v prihodnost, so ljudje verjeli od nekdaj. Njihove napovedi in prerokbe so vplivale na življenje. Tudi si vsi vsega niso znali prav razložiti. Iz starogrške zgodovine je takšna zgodba, lidijski kralj Krez je v delfsko preročišče v Grčiji poslal darilo velike vrednosti in prosil, naj mu preroki pomagajo pri usodni odločitvi. Kakšen bi bil izid, če bi šel v vojno s perzijskim kraljem Kirom, je želel vedeti. Z odgovorom, da bo uničil velik imperij, je bil nadvse zadovoljen. Začel je v vojno in izgubil. Prerokba se je uresničila, uničil je velik imperij. Svojega.
Leta 1555 je Michel de Nostredame, francoski zdravnik in astrolog, ki je gledal v posodo z vodo in videl pridnost, napisal knjigo skrivnostnih verzov, ki jih eni še danes razlagajo kot presenetljivo natančne napovedi prihodnosti. Pravijo, da je napovedal Hitlerja, 11. september 2001 je opisal kot požar iz središča Zemlje, ki bo povzročil tresenje okoli Novega mesta. Tudi pristanek na Luni in atentat na Johna F. Kennedyja so razbrali v njegovem pisanju. V premnogih rečeh pa je udaril povsem mimo. Da je zgrešil, je zdaj še posebej treba upati, napovedal je vstajanje mrtvih iz grobov, številne naravne nesreče in tudi začetek velike vojne, ki naj bi trajala 27 let. Tudi bolgarska Baba Vanga je veliko streljala mimo, čeprav je bila medijsko razvpita.
Sinhroniciteta nam je v pomoč
"Pri sinhroniciteti ne gre le za zanimivo igro, igro naključij in temo, o kateri se vzhičeno pogovarjam s prijateljem, ko slutim mističnost smisla ali nekega skrivnostnega namena," piše Adrian Kezele, avtor knjige Sinhroniciteta: prebujanje Celote, ki je preučeval Junga. "Sinhroniciteta je edina oblika navigacije v življenju, na katero se lahko zanesem in sem hkrati prepričan, da resničnosti nisem potisnil v ozadje ter dal namesto tega prednosti svojim projekcijam in trenutnim potrebam." Da se življenje kot celota neprestano pogovarja z nami in nam nenehno pošilja skrita sporočila in skrite pomene, zavite v običajne pojave, je njegova teza. Treba se jih je naučiti, slišati in razumeti, da bo naše življenje smiselno in bomo usklajeni sami s seboj in s svetom.
Sinhroniciteta odstira smerokaze
Gledanje v skodelico kave je za nekatere vseeno še mitično, čeprav mnogim tudi igra, v kristalno kroglo gledati je filmsko, ker je mogoče s pretakanjem svetlobe in teme v njej prikazati dogajanje v vedeževalčevi glavi ali nekje v vesolju. Branje z dlani naj bi bilo še najbolj zanesljivo, ker lahko tisti, ki to znajo, to trdijo tudi nekateri znanstveniki, vidijo, kako ima človek razvito logično mišljenje in kako je pri njem s čustvi, umetniško ustvarjalnostjo in intuicijo. Starodavna tehnika z runami naj bi pomagala vedeževalcu vstopiti v človekovo zavest in podzavest. Numerologija velja za bolj zanesljivo, ker naj bi bile ene številke energetsko močnejše kot druge in je na podlagi tega mogoče sklepati. Vedeževanje s kartami, ciganskimi in tarotom, naj bi bilo rešitev, ko ljudje potrebujejo hiter odgovor ob dilemi. S kristali so prerokovali v mnogih kulturah, ker oddajajo vibracije, a je treba vsakega dobro spoznati. Eni pokličejo na pomoč angele in jasnovidci naj bi bili tisti, ki vidijo bistvo, brez balasta.
Jung je s sinhroniciteto, fenomenom naključij dogodkov in situacij, ki se zgodijo istočasno, in razlagami, po katerih je vsadil dvom o naključnosti, seveda tudi pri napovedovalcih prihodnosti razvnel domišljijo. Določeni vzorci naj bi kazali na človekovo življenjsko usmeritev in torej odstirali prihodnost. Sicer pa je za sklep tega pisanja primerna misel, da zdaj svet tako in tako temelji na iluziji in prividih, in dokler čakamo na to, da niti iluzija ne bo več mogoča, za šalo ali zares potrkajmo pri vedževalki. Če bo vprašala, kdo je, imamo vsaj dve možnosti, da povemo in vstopimo ali se čudimo, kako da tega ne ve, in odidemo.
