Psihiatri se vse bolj osredotočajo na vpliv prehrane in pijače na naše duševno zdravje. Tako imenovana nutricijska oziroma prehranska psihiatrija, ki raziskuje povezave med prehrano in duševnimi boleznimi, je bila kot veda v preteklosti pogosto zapostavljena. Toda obstaja vse več dokazov, da utegneta biti prehrana in pijača pomembna dejavnika pri razvoju in tudi zdravljenju duševnih bolezni, piše Nikolaj Travica, podoktorski raziskovalec z univerze Deakin. Čeprav pomeni voda 60 do 80 odstotkov naše telesne mase, je pogosto spregledana kot pomembno hranilo. Toda izsledki nedavnih raziskav, ki namigujejo, da bi lahko pomagala omiliti anksioznost, so bili vseeno sprejeti z določeno mero skeptičnosti. Dokazi pravzaprav nakazujejo, da utegneta voda in ustrezna hidriranost igrati pomembno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju simptomov anksioznosti.
Vsem je všeč prijeten občutek ohladitve, ki nas preplavi, ko na vroč poletni dan popijemo kozarec mrzle vode. Naše telo je tako mojstrsko sprogramirano, da nam da vedno jasno vedeti, kdaj je čas za rehidracijo. Na tak način morda nahranimo tudi svoje možgane. Skupina raziskovalcev je pred nekaj leti izvedla raziskavo, v okviru katere so preučili, na kakšne načine hidriranost vpliva na zdravje. Njihove ugotovitve so bile zelo obetavne. Izkazalo se je namreč, da se negativna čustva, kot so jeza, sovražnost, zmedenost in napetost, ter tudi izčrpanost zaradi dehidracije, še dodatno okrepijo. Med študijo so raziskovalci pri udeležencih povzročili blago dehidracijo, po kateri so ti poročali, da so pri sebi opazili večjo napetost, anksioznost in izčrpanost. Raziskovalci so ugotovili, da so bili tudi tisti udeleženci študije, ki sicer popijejo veliko vode, po zmanjšanju vnosa vode manj umirjeni in zadovoljni ter bolj napeti. Ko so udeležencem dovolili, da popijejo več vode, so se ti počutili bolj srečni ne glede na to, koliko vode so bili sicer vajeni popiti.
Druga obsežna študija je pokazala, da obstaja pri ljudeh, ki popijejo pet ali več kozarcev vode na dan, manjše tveganje za depresijo in anksioznost. Nasprotno pa se to tveganje pri tistih, ki popijejo manj kot dva kozarca vode na dan, celo podvoji. Ta povezava je bila manj opazna pri anksioznosti sami (čeprav občutki pri depresiji in anksioznosti pogosto vplivajo drug na drugega). Pred kratkim so raziskovalci odkrili tudi to, da voda z dodanimi elektroliti očitno bolj učinkovito preprečuje anksioznost kot navadna voda. Toda raziskovalci poudarjajo, da bi lahko to povezavo pojasnili z učinkom placeba, saj so udeleženci študije vedeli, kdaj so zaužili napitek z dodanimi elektroliti. Povezavo med dehidracijo in anksioznostjo so opazili tudi pri otrocih, ki so ogrožena skupina, ko gre za nevarnost dehidracije. Dehidracija vpliva tudi na kakovost spanca, nekakovosten spanec pa lahko okrepi občutek anksioznosti.
Skoraj vse naše telesne funkcije so odvisne od vode. Ker 75 odstotkov možganskega tkiva sestavlja voda, se zaradi dehidracije zmanjša proizvodnja energije v možganih, lahko pa se tudi spremeni struktura možganov, zaradi česar ti delujejo počasneje in nepravilno. Če je raven vode prenizka, na molekularni ravni naše možganske celice ne morejo pravilno delovati in tedaj lahko opazimo znake, da možgani težje opravljajo svoje naloge.
Naše celice stanje dehidracije prepoznajo kot nevarnost ali grožnjo za preživetje, posledica česar je stanje anksioznosti. Serotonin je živčni prenašalec (neke vrste kemični kurir med možganskimi celicami), ki stabilizira naše razpoloženje in regulira čustva. Če smo dehidrirani, s težavo tvorimo kemikalije, nujne za proizvodnjo serotonina v možganih. Če nam v telesu primanjkuje samo pol litra tekočine, se zvišajo ravni stresnega hormona kortizola, ki ga povezujejo s celo vrsto duševnih motenj, vključno z anksioznostjo.
Na podlagi dosedanjih spoznanj in vse več novih dokazov strokovnjaki opozarjajo, da lahko dejavniki življenjskega sloga, vključno z uživanjem zadostnih količin vode v okviru prehrane, obsegom telesne aktivnosti ter kakovostnim spancem, precej vplivajo na posameznikovo duševno zdravje. Poleg tega obstajajo dokazi, da dehidracija vpliva tudi na naše razpoloženje. Pomembno je še omeniti, da obstaja cela vrsta dejavnikov, ki vplivajo na raven anksioznosti pri ljudeh. Te namreč ni mogoče v celoti odpraviti z eno samo stvarjo. To velja zlasti za tiste ljudi, ki se spopadajo s hudo obliko anksioznosti, saj te skoraj zagotovo ni mogoče pozdraviti samo s pitjem večjih količin vode. (The Conversation)
