Če sledite trendom na področju velnesa, ste morda že slišali trditev, da je infrardeča savna, v kateri se vaše telo segreva od znotraj navzven s pomočjo infrardeče svetlobe, boljša od tradicionalne finske savne, ki telo segreva posredno preko segrevanja zraka s pečjo. Ta trditev je postala že pravi mit, čeprav pravzaprav ne obstaja noben trden dokaz, s katerim bi jo lahko podkrepili. Čeprav med infrardečimi in finskimi savnami obstajajo razlike, lahko spričo obstoječih dokazov zanesljivo sklepamo le to, da so za naše zdravje koristne prav vse.
Štirikrat na teden ali celo večkrat
Finska je tradicionalna
Človeštvo savne pozna že vsaj 2000 let, v mnogih kulturah so izredno priljubljena družbena aktivnost. Evropski tip savne je postala tradicionalna finska savna, kakršno poznamo tudi danes - z lesom obdan prostor z veliko pečjo. Njena glavna značilnost je uporaba vode za ustvarjanje pare nad kupom vročih kamnov. Današnje savne je mogoče ogrevati tudi z ognjem, plinom, najsodobnejše tudi z elektriko. Običajno jih lahko segrejemo na 70 do 90 stopinj Celzija. Standardna praksa je, da deset do dvajset minut sedimo na vročini, nato naredimo premor, med katerim po možnosti skočimo v mrzlo vodo, in se spet vrnemo v savno. Postopek navadno večkrat ponovimo.
Kako deluje infrardeča
Infrardeča tehnologija sicer ni nova, toda infrardeče savne so postale priljubljene šele v preteklih desetletjih. Videti so podobno kot finske savne, le da v njih ni peči, ampak so na stenah nameščeni infrardeči grelni paneli. Temperatura v njih je precej nižja, med 40 in 60 stopinjami Celzija. Zaradi narave infrardeče toplote se v njej obilno potimo, naš termoregulacijski sistem se odziva na podoben, vendar ne na povsem enak način kot v tradicionalni savni.
Beseda "sauna" je finskega izvora, za mnoge Fince je sveti kraj
