Z majem pridejo tudi prve misli na ozimnico

Začetek maja morda res ni čas, da bi razmišljali o ozimnici, a bezeg že cveti in prav zapeljuje s svojim sladkim vonjem, jagode so vse bolj sladke, meta se vse bolj razrašča, kmalu bodo zrele češnje. In bera z vrta in sadnega drevja bo iz tedna v teden bolj bogata, zato velja morda za začetek pohiteti s pripravo sokov (in kakšnega likerja) in marmelad iz darov narave, ki se v tem času ponujajo. Če nič drugega, posušimo nekaj cvetov bezga, natrgajmo nekaj mete, čez poletje še kakšno zelišče, meliso na primer, pa žajbelj, kamilico, in že imamo domačo čajno mešanico. Ali pa vsak čaj posebej, kakor nam je ljubše.

Pripravimo si torej sladkor (beli, rjavi) ali med, limone, citronsko kislino in steklenice ter zamaške. Škoda bi bilo, da ne izrabimo priložnosti in si pripravimo vsaj nekaj stekleničk bezgovega ali metinega sirupa. Sploh, ker priprava ne zahteva posebnih priprav in postopkov, nekaj časa nam bo vzelo le polnjenje steklenic. A ne toliko, da se ne bi veljalo potruditi. Ali vsaj poskusiti.

Preprosto in okusno

Za sirup iz bezga obstaja precej receptov, a se večinoma razlikujejo le po količinah posameznih sestavin - številu cvetov na liter vode, količini sladkorja in limon. Eden izmed preizkušenih receptov predvideva 15 do 20 cvetov bezga, odvisno od velikosti cvetov, brez pecljev seveda, na dva litra vode. Na to količino je treba dodati 1,5 do 2 kg sladkorja (ki je tudi konzervans, zato nujen dodatek), dve do tri limone in žlico citronske kisline. Najprej prekuhamo vodo s sladkorjem in pustimo, da se nekoliko ohladi. V mlačen sirup dodamo cvetove bezga (pazimo, da na njih ni kakšnega mrčesa), zravnano žlico citronske kisline in rezine limone. Posodo pokrijemo in pustimo stati 48 ur, vmes večkrat premešamo. Po dveh dneh sirup precedimo skozi dvojno gazo ali dvojno gosto cedilo, cvetove dobro stisnemo z roko ali zunanjo stranjo zajemalke, da spustijo čim več soka.

Precejen sirup segrejemo do 60 ali 65 stopinj in ga potem nalijemo v vroče steklenice ter jih dobro zapremo (malce staromodni, a najbolj zanesljivi so gumijasti zamaški). Steklenice pred uporabo damo v pečico, ogreto na 100 do 110 stopinj, zamaške pa prekuhamo v vodi. Dobro zaprte steklenice z vseh strani pokrijemo s koco ali tanjšo odejo in pustimo na hladnem, da se povsem ohladijo. Potem jih hranimo v temnem in hladnem prostoru. Tako pripravljen sirup se ohrani več mesecev, tudi leto dni vzdrži (preverjeno).

Bezeg, meta, jagode

Ker priprava bezgovega soka ali sirupa sovpada z začetkom sezone jagod, nekateri preizkušajo tudi mešanico bezgovih napitkov z jagodami. Bezgov sok z dodatkom jagod nekoliko spremeni barvo (odvisno seveda od količine dodanih jagod), čuti se tudi nekoliko drugačna, prijetna aroma. A tudi to je stvar okusa.

Tako kot kombinacija mete in bezga. Bezgov sok ali sirup le za kak odtenek spremeni barvo, nekoliko se čuti vonj in aroma mete. Vsekakor zanimiva kombinacija, če imamo kje pri roki oboje, velja poskusiti. Tudi kombinacija mete in jagode je zanimiva, pa melise in jagode, tako za sirup, ki ga hranimo za zimo, kot za sok, ki ga porabimo sproti. Sok hranimo v hladilniku, na sobni temperaturi bi hitro zavrel in ne bi bil uporaben. Enako velja za sirup iz mete ali melise. Pripravimo ju podobno kot bezgov sirup, le da ne štejemo vejic, ampak količino določimo s posodo, torej prostorninsko, ali s tehtanjem. Ravnamo se po razmerju, da na primer za tri litre mete vzamemo 2,5 do 3 kg sladkorja in tri litre vode, tri limone in eno vrečko (35 g) citronke. Vodo zavremo, v vročo stresemo sladkor in mešamo, dokler se povsem ne raztopi. Dodamo citronko. Meto narežemo, tudi stebla, in jo damo v sladkano vodo, ko je še nekoliko vroča, tako bo namreč meta oddala največ okusa. Po vrhu naložimo na kolobarje narezano limono. Pustimo stati 24 ur, potem sirup precedimo in ga nalijemo v vroče sterilizirane steklenice in jih dobro zapremo.

Se pa včasih zgodi, da nam bezgov sirup (ali kateri drugi) zavre, včasih tako zelo, da raznese steklenico in imamo nekaj dela z brisanjem in čiščenjem steklenic in polic. A sirupa, ki zavre, ne zavržemo. Uporabimo ga za dodatek zimskim napitkom. Najbolj enostavno je, da skuhamo čaj, v mlačnega pa namesto sladkorja in limone dodamo sirup, ki nam je zavrel. Med pitjem čaja tega ne bomo zaznali.

Jagode smo že omenili kot dodatek bezgovim ali metinim napitkom, a še veliko bolj lahko uživamo v jagodah samih. Že sam sadež nam s svojo sladkobo in svežino vzdraži brbončice in prve sezonske jagode smo že pojedli. Sezona jagod bo še kar trajala, s tem pa tudi priložnosti, da si nekaj njihovega okusa in arome pripravimo za zimo. Marmelada bo živo rdeče barve in bo izvrsten dodatek zajtrku in sladicam, s svojo barvo še posebej prazničnim piškotom. Se izplača prihraniti kak kozarček. Skuhamo lahko tudi jagodni sok, pripravimo kompot. A ne kompot ne zamrznjene jagode ne pričarajo pravega okusa tega slastnega in nadvse zdravega sadja, zato si jih privoščimo vso sezono zorenja, za zimo pa, kot smo navedli.

Za jagodami češnje

Jagodam bodo sledile češnje. Prve seveda pozobamo sproti, sladke in slastne so, da se jim je težko upreti. Tudi ni razloga, da bi se jim odrekli (razen morda cene, ki so ponekod že pretirane). Za zimo si jih lahko shranimo na več načinov, je pa z njimi veliko več dela kot z jagodami. Izkoščičevanje seveda, kaj pa drugega. Češnjev sok je izjemnega okusa, tudi kompot. Češnje so primerne tudi za zamrzovanje, še posebno okusne so pečene. Izkoščičimo jih, potresemo s sladkorjem in pustimo stati dve do tri ure. Pečico segrejemo na 180 stopinj, pekač obložimo s papirjem za peko in naj stresemo sladkane češnje. Pečemo 45 minut, potim jih nadevamo v vroče kozarce za vlaganje in dobro zapremo. Ohlajene kozarce hranimo v temnem in hladnem prostoru. Lahko pa češnje pripravimo tudi tako, da jim peclje pustimo, le skrajšamo jih za kak centimeter. Z zobotrebcem vsako češnjo nekajkrat prebodemo, potem jih damo v kozarec za vlaganje in dodamo rezine ene limone. Za 0,5 kilograma češenj skuhamo sladkorni sirup iz 40 dag sladkorja in enega dl vode, ga ohladimo in potem dodamo 0,5 l konjaka ter prelijemo češnje. Kozarec dobro zapremo in ga teden ali dva hranimo v hladnem in temnem prostoru, potem pa češnje uporabimo kot dekoracijo ali jih ponudimo same.