Z Vorančeve poti: Najprej bratje, potem Slovenci

Klavdija KIA Zbičajnik z Raven na Koroškem je pred šestimi leti napisala knjigo Metulj in labod na sprehodu po Meškovi poti, takrat je bila 140. obletnica rojstva Franca Ksaverja Meška in 50 let od njegove smrti. Pohodna pot, posvečena duhovniku, ki je pisal pesmi, povesti, romane, novele, črtice, drame in mladinske pripovedi, vodi od cerkve svetega Roka na Selah pri Slovenj Gradcu do cerkve svete Neže in nazaj. Štirinajst kilometrov je dolga krožna pot po krajih, kjer je on hodil. "Skozi haikuje in grafiko se v knjigi sprehodimo od točke do točke s slikovitimi razgledi na Uršljo goro in Pohorje. Metulju in labodu se na Meškovi poti pridruži golob, simbol mesta Slovenj Gradec," spomni avtorica na prvo poetično slikanico, ki je bila podlaga za drugo. "Podobno so nastali Prežihovi odtisi. Pravzaprav sem s fotografijami, posnetimi na poti, sestavila zgodbo, krog, kakor sem si ga zamislila. Tekste sem pisala kasneje in obenem brala njegova dela. Opustila sem haikuje, ker sem lahko s prostimi pesmimi povedala več."
Prežihova slikanica je izšla v letošnjem februarju s pomočjo Prežihove ustanove ob sedemdesetletnici smrti pisatelja Lovra Kuharja, Prežihovega Voranca, ki se je rodil 10. avgusta 1893 v Kotljah na Koroškem, in umrl 18. februarja 1950 v Mariboru. "Knjiga je nastajala približno pet let, priporočljivo jo je imeti pri hoji po Vorančevi poti, ker človeka naredi ravno prav radovednega, da prebereš še kaj več o vsaki točki," pove avtorica. "Je namig, kaj se kje skriva, in hkrati ni dovolj, da bi tisti, ki poti ne pozna, izvedel vse. Namenjena je za vse generacije, za velike in male otroke, ki jih še poganja vedoželjnost in si upajo v jamo Pekel ali pa imajo dovolj veliko domišljijo, da vidijo Voranca, kako zamišljeno hodi po gozdovih, stezicah in travnikih mladosti, pravzaprav se on sam sprehaja skozi slikanico in nas vodi po knjigi."
Vorančeva pot je že več let učna pot, Zbičajnikova je "pustila na njej svoje odtise v podobi prostih pesmi, za katere je tam dobila navdih". Krožna pot je dolga 14 kilometrov, točke so Pobič s solzicami, Rimski vrelec, Kotnikova bajta, Pekel, Kogel, Ivarčko jezero, Šratnek, Prežihova bajta in pokopališče. "Na vsaki od devetih postaj Vorančeve poti postojim, nagovarjajo me slikovita pokrajina pod vznožjem Uršlje gore ter Vorančevo življenje in njegova dela." Pesmi v knjigi dopolnjujejo digitalne ilustracije Mojmirja Plevnika - Mojča. "Mešanica vseh občutij, lastnih projekcij in mnogih življenjskih izkušenj je vtkana v te stihe, ki krožijo od postaje do postaje, vse od našega rojstva in tja do smrti. Vprašanje je le, ali smo naredili vse, in tudi, ali sem jaz naredila vse, da ga predstavim tako, ko si je on to zaslužil. Sama rečem, da je bila knjiga ustvarjena z notranjo silo. Zavedati se moramo svojih korenin, ni samoumevno, da smo, kar smo."