Zdravstvene težave so velikokrat sezonsko pogojene. Med njimi vsekakor izstopajo različne oblike alergij. Alergija na cvetni prah oziroma sezonski alergijski rinitis (seneni nahod) je najpogostejša bolezen, za katero trpi okoli 30 odstotkov prebivalstva. Pogosteje prizadene mlajše ljudi, ki imajo dolgotrajnejši potek. Kljub razvoju medicine še danes ne vemo, zakaj se pri nekomu razvije alergija. Alergija na cvetni prah je sicer lahko tudi gensko pogojena, a stroka še ni odkrila tega gena. Najpogostejše alergije na cvetni prah so alergije na lesko in brezo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je na cvetni prah breze in trav preobčutljivih 54 odstotkov odraslih bolnikov s senenim nahodom ali astmo, sledijo trave z 51 odstotki, oljka s 26 odstotki in ambrozija s 4,3 odstotka. Meritve cvetnega prahu izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s pomočjo merilnih postaj, ki so nameščene na submediteranskem, predalpskem in subpanonskem območju. Zaradi lažjega razumevanja in pravočasnega ukrepanja zoper to nadležno zdravstveno težavo sta nevladni organizaciji združili moči in javnosti predstavili Alergijski kažipot. Gre za skupen projekt Hortikulturnega društva Maribor in Zveze Slovenska unija pacientov v sodelovanju z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor.
Nekaj najpogostejših navzkrižnih alergij
• breza: jabolka, koščičasto sadje, kivi, lešniki, arašidi, zeli in začimbe (janež, kari, paprika, poper),
• pršica: morski sadeži,
• trave: žita, paradižnik, soja, grah,
• lateks (v izdelkih iz prave gume): banana, avokado.
Možne navzkrižnosti breze (jelše, leske, topola) z živili:
• krompir,
• korenje, kumare, buče, jajčevci, paradižnik, paprika, čili,
• kivi, jabolka, hruške, banane, jagode, marelice, breskve, češnje, slive, črni ribez, melone, lubenice,
• peteršilj, luštrek, janež, koper, kumina, kari, poper,
• arašidi, mandlji, lešniki, rožiči.
Drevesa cvetijo prej kot trave
Alergijski kažipot na pregleden način izpostavlja najpogostejše povzročitelje senenega nahoda oziroma alergijskega rinitisa ter navzkrižne alergije. Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor, je pobudnik projekta in hkrati licenciran varuh gorske narave: "Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu je lahko v razponu od zelo visoke do zelo nizke. Od tega je odvisna tudi teža simptomov, ki pestijo alergike. Prva opisana alergija je bila alergija na pelode trav, od tod tudi izraz seneni nahod. Za potrebe našega skupnega projekta smo se osredotočili na cvetni prah oziroma pelod. Pod tem izrazom razumemo mikroskopska zrnca, s katerimi se rastline razmnožujejo. Drevesa cvetijo prej, nekatere vrste že januarja, a zato tudi hitro odcvetijo, trave pa kasneje, od konca aprila do jeseni. Veda, ki se ukvarja s preučevanjem cvetnega prahu rastlin, se imenuje palinologija. Kako je videti pelod pod mikroskopom, si lahko ogledate na spletni povezavi https://bojanambrozic.com."
Navzkrižne alergije
Zvezdana Maurič Vražič, dipl. m. s., specialistka klinične dietetike, vodja referenčnih ambulant v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, pojasnjuje navzkrižne alergije: "Pri alergijah ne gre zanemariti tako imenovane navzkrižne alergije. Pogosto se zaradi alergije na pelode pojavijo še križni alergeni, kar pomeni, da se telo še dodatno aktivira na prehranske alergene. Najpogosteje se navzkrižna alergija pojavlja pri bolnikih s senenim nahodom, ki so alergični za pelod breze. Zanimivo je, da so alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta skoraj enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Vzrok je v dejstvu, da obstaja med pelodi breze in jelše ter koščičastim sadjem, češnjami, marelicami, breskvami in jabolki ter lešniki tako imenovano botanično sorodstvo (vsebujejo podobne beljakovine), zato povzročajo navzkrižne alergije. Alergija na cvetni prah breze prizadene od 20 do 30 odstotkov ljudi. Toplo pomladansko vreme in relativno malo padavin povzročajo bujno cvetenje breze in nemoteno širjenje pelodov. Za brezo je značilno, da ima največjo izdatnost prašenja, hkrati pa spada njen cvetni prah med bolj alergene pelode."
Ljudje, ki reagirajo drugače
Mateja Krajnc, dr. med., spec. druž. med., je članica strokovnega sveta Zveze Slovenska unija pacientov. O alergijah na cvetni prah je razložila: "Slovar slovenskega knjižnega jezika pojmuje alergijo kot preobčutljivost organizma za določene snovi. Beseda alergija je sicer grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Alergijske ali preobčutljivostne reakcije so imunski odzivi, kjer so najpogosteje vključena protitelesa tipa IgE. Ko je človek z nagnjenostjo k alergijam prvič izpostavljen alergenu (delček prahu, rastlinski pelod, zdravilo, hrana), postane občutljiv. Telo zazna alergen kot potencialno tujo snov in proizvaja že omenjena specifična protitelesa, ki ob naslednji izpostavljenosti povzročijo kaskado alergijske reakcije."
Poznamo več vrst alergij: "Najpogostejše pa so tiste, ki prizadenejo dihala. Med njimi izstopajo: sezonski alergijski rinitis ali seneni nahod, celoletni alergijski rinitis in alergijska astma. Sezonski alergijski rinitis povzročajo pelodi trav in dreves (leska, vrba, breza ...). Ko se začne sezona posameznega peloda, se pojavijo značilni simptomi: draženje nosu, zadnje stene žrela in oči ter nato solzenje, kihanje, voden izcedek iz nosu, utrujenost in slabo počutje. Celoletni alergijski nahod pa povzročajo predvsem hišne pršice, živalske dlake in plesni, simptomi so lahko prisotni vse leto, pogosto nepredvidljivo, v hujši ali blažji obliki. Alergijska astma je kronično alergijsko vnetje sluznice dihalnih poti. Osrednja značilnost astme je, da so pojavi povratni (reverzibilni), torej simptomov, kot so težko dihanje, tiščanje v prsih, kašelj, piskajoče dihanje, bolnik ne občuti stalno. Večinoma se umirijo po ustrezni terapiji."
Osnovno pravilo pri zdravljenju alergije je izločitev alergena
Priporočila za zmanjšanje izpostavljenosti alergenom
Obstajajo priporočila za zmanjšanje izpostavljenosti alergenom, ki povzročajo sezonski alergijski rinitis. Pri zdravljenju alergije je pomembna izločitev alergena. To je v primeru alergij na pelod težko ali skoraj nemogoče. Bolniki morajo najprej prepoznati, kateri alergen jim povzroča težave. Nato jim strokovnjaki (zdravniki) svetujejo, naj spremljajo koledar cvetenja ter v obdobju cvetenja zmanjšajo izpostavljenost alergenom z določenimi ukrepi, kot so:
• zmanjšanje zadrževanja na poljih, travnikih, v gozdovih in parkih,
• zmanjšanje zadrževanja na območjih, kjer rastejo alergene rastline, za katere vemo, da nanje reagiramo z alergično reakcijo,
• omejitev sprehodov na prostem na čas, ko dežuje ali neposredno po dežju,
• zadrževanje v zaprtih prostorih, ki jih nikoli ne zračimo zjutraj in zvečer,
• zmanjšanje - če je možno, tudi nič - dela na polju, vrtu, v gozdu in parkih,
• zmanjšanje - če je možno, tudi nič - športnih aktivnosti v teh okoljih,
• redno umivanje las, zlasti pred spanjem, saj se pelod ponoči lahko iz posteljnine prenese v oči, nos in pljuča,
• redno zračenje in odlaganje oblek, ki jih nosimo čez dan, v prostorih, kjer ne spimo,
• če je možno, namestitev posebnih okenskih mrež na spalnična okna, ki ne prepuščajo pelodnih zrn,
• izogibanje sprehodom na prostem v jutranjem in opoldanskem času, ko je v zraku največ peloda (v urbanih predelih je večja koncentracija peloda v večernem času),
• izogibanje zračenju bivalnih in delovnih prostorov v času, ko je koncentracija peloda največja,
• izogibanje zračenju avtomobila,
• zmanjšanje uporabe klime v avtomobilu (zaradi vnosa peloda preko klimatske naprave v avtomobil),
• razmislek o montaži posebnega pelodnega filtra v klimatsko napravo avtomobila, če je to mogoče,
• preživljanje časa v hribih, gorah ali ob morju, kjer je manj peloda, če je to mogoče,
• redno pomivanje tal in drugih površin v bivalnem in delovnem okolju.
Hortikulturo društvo Maribor in Zveza Slovenska unija pacientov
- Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ustanovljeno leta 1869 v Mariboru. Primarna naloga društva je bila zasaditev mariborskega Mestnega parka, kasneje pa je s pogodbo med društvom in mestom Maribor mesto prepustilo skrb za vse javne zelene nasade društvu in mu dajalo sredstva za vzdrževanje. Po drugi svetovni vojni so te naloge prevzele občinske strokovne službe, ali kot je že nekaj let primer, občinski koncesionarji, ki skrbijo za zelene urbane dele mesta Maribor.
- Zveza Slovenska unija pacientov je strokovna nevladna organizacija, katere namen je prispevati k družbi zdravja; dosegati večjo informiranost in ozaveščenost pacientov o njihovih pravicah in dolžnostih; povezovanje društev, ki ozaveščajo paciente o njihovih pravicah in dolžnostih; prispevati, da bodo nevladne organizacije kot pomemben del civilne družbe v Sloveniji uspešneje izvajale svoje dejavnosti in s tem uresničevale in utrjevale svojo vlogo v družbi; dosegati sodelovanje in partnerstvo nevladnih organizacij na lokalni, regijski, državni in mednarodni ravni.
