Nekateri filmi so več kot samo klasike, ostajajo v spominu kot simbol neke dobe. Eden takih je gotovo Zajtrk pri Tiffanyju. Podoba Audrey Hepburn v mali črni obleki, z ogromnimi sončnimi očali in cigaretnim ustnikom, pred newyorško izložbo z dragulji ali ko izstopa iz rumenega taksija na Peti aveniji, s kavo in rogljičkom v roki ter ob glasbi Moon River v ozadju, še danes pooseblja svetlo plat Amerike šestdesetih let, čeprav je od nastanka filma minilo že šest desetletij. Premiera je bila 5. oktobra 1961.
Film je režiral Blake Edwards in nastal je po istoimenskem romanu Trumana Capota iz leta 1958. V romanu zgodba, postavljena na Manhattan in v zadnja leta druge svetovne vojne, pripoveduje o samotarskem mladem pisatelju brez prebite pare, ki ga v svoj sijajni vrtinec bleščečih zabav, visoke družbe in brezskrbnega koketiranja povleče očarljiva samosvoja soseda Holly Golightly. V času, ko se je od žensk zahtevalo, da so videne, ne pa tudi slišane, je bila Holly predrznica, ki pluje skozi življenje, kot da je vse ena sama velika zabava. Za svoje glavno poslanstvo si je izbrala lov na bogatega in vplivnega moža, tu pa so se ji načrti začeli zapletati.
A sloviti film ima z romanesknim izvirnikom bolj površno zvezo. Hollywood, ki se je očitno ustrašil Capotovih subtilnih podtonov, je iz Zajtrka pri Tiffanyju naredil romantično komedijo z osladnim koncem. Tudi gejevski pisatelj iz zgornjega nadstropja iz Capotovega romana je v filmu postal možat, a čustven princ na belem konju, ki Holly "reši" pred samo seboj.
Kaj je torej iz te limonade naredilo moderno filmsko klasiko? Filmofili so si edini: Audrey Hepburn. Igralka je svojemu liku Holly vdahnila idealno kombinacijo lepote, miline in ranljivosti. Če že scenarij tega ni zmogel, je Hepburnova dojela pravo Holly, lepotico, ki z zabavami, čudovitimi oblekami in eleganco skuša utišati osamljeno in zgubljeno deklico v sebi. Audrey je bila na snemanju sicer precej starejša od lika, ki ga je upodabljala. Holly naj bi imela le 19 let, leta 1929 rojena Audrey jih je imela že 31, tri mesece pred snemanjem je rodila prvega otroka.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
- Audrey Hepburn se je rodila v Bruslju, odraščala pa je med drugo svetovno vojno v okupirani Nizozemski.
- Z igralko Katharine Hepburn (1907-2003) ni bila v sorodu.
- Aprila 2006 je bila po oceni bralcev britanskega časnika New Woman razglašena za najlepšo žensko vseh časov.
- Skladbo Moon River je posnelo že več kot 500 izvajalcev, med drugim Frank Sinatra, Louis Armstrong, Judy Garland in Sarah Vaughan.
- Proizvajalec očal Goldsmith je leta 2011, ob 50-letnici filma, znova poslal na trg model sončnih očal Manhattan.
Ikonična podoba, ikonična obleka
Filmski lik Holly Golightly predstavlja eno najbolj ikoničnih in prepoznavnih podob ameriške kinematografije 20. stoletja, vsak detajl, ki je bil do potankosti premišljen, pa je še danes del modne abecede. Zlasti to velja za malo črno obleko, v filmu je Hepburnova nosila tri in vse je oblikoval modni velikan Hubert de Givenchy. Riccardo Tisci, nekdanji kreativni direktor Givenchyja, je obleko opisal kot popoln primerek sloga šestdesetih: 'Šik spredaj, nežna in senzualna ter tako pariška na hrbtu.' Brezčasen kos nesporne elegance.
Malo črno obleko je sicer ustvarila Coco Chanel. V začetku ali sredi dvajsetih let 20. stoletja je oblikovala preprosto etui obleko, ki je imela le eno posebnost - bila je črna. Takrat je bila ta barva namenjena žalovanju. Tudi njeno obleko so prve res nosile mlade vojne vdove, ki so si v obdobju žalovanja - takrat so morale črnino nositi dve leti po moževi smrti - želele obleči kaj bolj modernega. Coco Chanel je namreč ustvarila obleko, ki je bila vsestransko nosljiva in cenovno dostopna. Ko jo je prvič predstavila na modnih pistah in nato leta 1926 še v reviji Vogue, ta pa jo je označila za največji uspeh leta, je mala črna obleka postala svetovna uspešnica. V naslednjih desetletjih se je zaradi svoje multifunkcionalnosti in univerzalnosti spremenila v osnovni kos oblačila, ki bi ga v svoji omari morala imeti vsaka ženska.
Modni hit so postala ogromna očala, ki jih je v filmu Zajtrk pri Tiffanyju nosila glavna junakinja. Sončna očala znamke Manhattan je v Londonu oblikoval in tudi proizvajal Oliver Goldsmith.
Na zajtrk k Tiffanyju
Draguljarna Tiffany & Co. v New Yorku obstaja od leta 1873, ampak šele zadnjih nekaj let je pri Tiffanyju dejansko mogoče tudi zajtrkovati. Ob znani trgovini na vogalu Pete avenije in 57. ulice so leta 2017 odprli Blue Box Cafe, kavarno Modra škatlica, imenovano po kultni embalaži za Tiffanyjeve izdelke. Za 29 dolarjev si lahko postrežete "zajtrk pri Tiffanyju", ki vsebuje kavo ali čaj, francoski rogljiček, sezonsko sadje, vaflje, jajca s tartufi in toast z avokadom ali dimljenim lososom. Medtem ko ima draguljarna Tiffany zadnje čase nekoliko manjšo prodajo, pa je lokal prava uspešnica. Kot je zapisal New York Times, se potrošniki v času, ko številne tradicionalne trgovine izgubljajo kupce, ki so se preusmerili na splet, bolj osredotočajo na "kultiviranje izkušnje". Restavracija Tiffany je bil prvi veliki projekt umetniškega vodje Reeda Krakoffa, v renovirani trgovini je tudi razstavni prostor luksuznih izdelkov za dom, med drugim si lahko privoščite lopar za namizni tenis iz orehovine, z ročajem, ovitim v tiffanyjevsko modro usnje, in papirnate kozarčke z njihovim emblemom.
Nasprotje bohotni lepoti Marilyn Monroe
Film je dobil dva oskarja, in sicer za najboljšo filmsko pesem, legendarno Moon River skladatelja Henryja Mancinija z besedilom Johnnyja Mercerja, ki jo je v filmu zapela Audrey sama, ter za Mancinijevo izvirno glasbeno podlago. Audrey Hepburn je ostala pri nominaciji za najboljšo žensko vlogo. Pisatelj Truman Capote si je sicer v vlogi Holly zamišljal Marilyn Monroe, a je vlogo zavrnila. Zavrnili sta jo tudi Shirley MacLaine, ki je svojo potezo kasneje označila za tisto, ki jo je v življenju najbolj obžalovala, in Kim Novak. Studio se je nato odločil za nežno in krhko Audrey Hepburn, a sama se z vlogo dolgo ni sprijaznila. Za New York Times je nekoč dejala: 'Zelo težko je bilo sprejeti dejstvo, da sem prava za to. Imela sem zelo malo izkušenj in nobenega znanja o igralski tehniki, ki jo je od mene zahtevala vloga. Delala sem izključno po instinktu. Režiser Blake Edwards me je končno prepričal, svoje delo sva opravila na podoben, spontan način.'
Ni verjela, da je prava za to vlogo
Audrey Hepburn je z vlogo zaslužila, preračunano, približno 650 tisoč evrov, kar jo je izstrelilo na vrh najbolje plačanih igralk tistega časa. Bila pa je že v petdesetih letih zvezdnica, že leta 1954 je za svojo prvo glavno vlogo, v filmu Rimske počitnice, v njem je igrala z Gregoryjem Peckom, prejela oskarja, zlati globus in bafto.
V Hollywoodu petdesetih let je bila nežna Audrey dobrodošlo nasprotje bohotnemu lepotnemu idealu Marilyn Monroe. Občinstvo je osvojila bliskovito hitro, imela pa je tudi velik vpliv na modo: široko nabrana krila, kratka črna obleka, malce prevelika sončna očala, rutica okrog vratu, hlače do gležnjev in balerinke brez pete so bili prepoznavni znak njenega modnega stila, za katerega gredo zasluge francoskemu modnemu oblikovalcu Hubertu de Givenchyju. Spoznala sta se med snemanjem filma Sabrina leta 1953 in postala dobra prijatelja. Slog Audrey Hepburn, ki je vse do poznih šestdesetih ostala vodilna hollywoodska zvezdnica, so kopirale generacije žensk po vsem svetu.
Po letu 1968 ni več veliko snemala, posvetila se je humanitarnemu delu. Umrla je 20. januarja 1993 za rakom na črevesju. Na podelitvi oskarjev leta 1993 je bila posmrtno odlikovana s častnim oskarjem za posebne humanitarne namene, leta 1999 pa proglašena za tretjo najboljšo žensko filmsko zvezdo vseh časov na lestvici Ameriškega filmskega inštituta.
