Radi se izživljamo. Včasih nas v izživljanje vodijo temne sile, včasih pa svetle sile, bi rekli v pravljicah. Lepo se je izživljati, ko te vodijo svetle sile, in lepo je doživeti izživljanje drugih, ko jih vodijo svetle sile. Takrat smo ustvarjalni in navihani, iz banalnosti nastanejo prave male umetnine običajnega človeka. Takrat se odlično počutimo, spustimo zavore, ki nas običajno frustrirajo pri delovanju, in postanemo lahkotna različica samih sebe, in prav fajn nam je tudi, ko nas drugi v takem izživljanju povlečejo na svoj tir lahkotnosti življenja.
Kadar pa izživljanje vodijo temne sile, takrat nočemo biti blizu. Večinoma pri sebi takšnega izživljanja ne moremo prepoznati, ker spada med slepe pege, ki so v mrtvem kotu našega pogleda. No, obstajajo tudi profesionalni "izživljevalci", ki to počno zavestno in so ponosni na svojo veščino. Zagotovo se jih največ spomnimo iz kakšnih srhljivk ali vojnih filmov. Joker. Hannibal Lecter. Sadistični pazniki v taboriščih in zaporih. Ob takih zgodbah se nam zdi skorajda nemogoče, da tolikšna zloba lahko zavestno pride iz človeškega bitja.
Vseeno pa je večina izživljanja, ki ga vodijo temne sile, manj radikalna, manj zavestna in sociopatska, ampak bolj plod pomanjkanja integritete človeka, pomanjkanja hrbtenice in prevelike zafrustriranosti. Spomnimo se tiste modrosti, da človek pokaže svoj pravi obraz takrat, ko pride na oblast, ko pride na pozicijo moči. To pravzaprav govori o mehanizmu v ozadju izživljanja, da gre za ravnanje človeka, ki je v situaciji, ki mu daje moč oziroma svobodo, da lahko iz sebe spusti tisto, kar je pred tem prestrašen in previden zadrževal, očitno slabič, čeprav na poziciji moči. Da bo vzdrževal občutek moči, da bo sam sebi potrjeval moč, se bo izživljal nad šibkejšim, katerega glede na družbene pozicije nadvladuje. Izživljajo se pač slabiči na poziciji moči.
Veriga izživljanja je kruta. Ko se oblastnik ali šef izživlja nad posameznikom, se bo ta, namesto da bi se obrambno odzval na izživljanje, zaradi strahu pred avtoriteto umaknil in si poiskal nekoga šibkejšega ter se izživel nad njim. Družinsko nasilje. Medvrstniško nasilje. Izživljanje cepljenih in necepljenih drugih nad drugimi. Ker izživljanje poraja nove frustracije, frustracije pa novo izživljanje. Tu ni druge rešitve kot direkten odpor. Če se nekdo izživlja nad tabo, se moraš direktno braniti pred tem človekom, ne pa požreti in nato udariti na drugi strani nad šibkejšim. In če se vlada z ukrepi izživlja nad nami prebivalci, se ne smemo gostilniško izživljati drug nad drugim, cepljeni in necepljeni, temveč moramo vsi pokazati odpor direktno do tistih, ki se izživljajo nad nami vsemi. Slabiči na oblasti so naš problem, ne pa cepljeni ali necepljeni.
In tudi jaz zdaj, ker me izživljanje vlade nad nami prebivalci frustrira, izrabljam to svojo pozicijo moči, da javno zapišem besede, da se izživljam nad vlado. To je pa izživljanje, ki ga vodijo sile odpora. Če bi vsi, ki se čutimo frustrirane zaradi ukrepov vlade, razumeli, da se vlada izživlja nad "podaniki" in da se moramo zato upreti vladi, ne pa napadati cepljenih ali necepljenih, bi ta vlada že padla pod silo odpora.
Dajmo se izživljati nad avtokrati, ne pa nad svojimi sosedi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
