Kdo so nogometaši, ki so najbolj zaznamovali leto 2022? Športni dnevnik Ekipa je v sodelovanju s športnimi redakcijami drugih slovenskih medijskih hiš, tudi Večerove, pripravil izbor najboljših v Sloveniji.
Vladavina Jana Oblaka je zaključena. Ali vsaj prekinjena. Škofjeločana, ki je v zadnjih sedmih letih pobral šest naslov najboljšega slovenskega nogometaša – leta 2019 ga je na prestolu zamenjal Josip Iličić -, je nasledil Benjamin Šeško. "Plašen mladoletnik je prišel med nas, danes pa postaja možakar, ki zna tudi na treningu kakšno reči, se zna nasmejati," je o mladem napadalcu dejal selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek. Radečan je v letu 2022 postal prva violina slovenskega napada. Tri gole je dosegel v ligi narodov, pristavil svoj delež, da se je reprezentanca v težki skupini s Srbijo, Norveško in Švedsko obdržala v drugem kakovostnem razredu Uefinega tekmovanja, enega dodal še na prijateljski tekmi v Romuniji in pri 19 letih že napovedal, da je rekord Zlatka Zahoviča, ki je v dresu z državnim grbom dosegel 35 zadetkov, dosegljiv. Da se o njegovem rekordu že lahko pogovarjamo v pretekliku, je ob Šeškovih mojstrovinah, med katerimi je še posebej izstopal gol v stilu Marca van Bastna v Stockholmu, že ugotovil (še vedno) najboljši strelec Slovenije Zahovič.
Kmalu po debiju, že v kvalifikacijah za zadnje svetovno prvenstvo, je s svojimi potezami dvignil tribune, lani pa praktično ni bilo domače tekme Slovenije, ko ne bi bil v središču pozornosti. Stožice so mu vzklikale, Šeško pa se je navijačem oddolžil, ko si je po tekmah vzel čas za selfije, avtograme, rokovanja … "Več ljudi me ima rajši, bolje se počutim. Ko ti nekdo napiše 'ti si moj idol, gledam tvoje posnetke', ti pride res k srcu, da zagon za naprej," o naraščajoči priljubljenosti razmišlja nogometni dragulj.
Rekorder tudi na prestopni tržnici
Pa visoki in spretni napadalec ni blestel le v dresu Slovenije. Nepogrešljiv je tudi v Salzburgu. V dresu kluba, v katerega se je iz Domžal odpravil julija 2019, le mesec po 16. rojstnem dnevu, je v prejšnji sezoni v avstrijski bundesligi dosegel pet golov, še pet jih je dodal v pokalu in enega, ključnega za preboj ekipe iz Solnograškega, v kvalifikacijah za ligo prvakov. V tej, čeprav je sezona šele na polovici, je te številke že izenačil. Zgodaj jeseni ga je sicer doletela manjša kriza, dober mesec je trajal njegov klubski strelski post. Sam je priznal, da je bila to tudi posledica dogajanja na prestopni tržnici. Šeško se bo kmalu selil. Nemški Leipzig ga je že poleti odkupil, a se z avstrijsko podružnico rdečih bikov dogovoril, da se še eno sezono kali v Salzburgu. Tudi tu ni šlo brez rekorda. Njegov prestop bo vreden 24 milijonov evrov, s čimer je Šeško postal najdražji slovenski nogometaš – za štiri milijone je "popravil" rekord ob prestopu bodočega soigralca Kevina Kampla iz Leverkusna v Leipzig leta 2017.
Presežkov v letu 2022 se je nabralo več kot dovolj, da je supertalent v izboru najboljšega nogometaša leta prehitel Jana Oblaka, Jako Bijola, Andraža Šporarja in Adama Gnezdo Čerina. Bilo bi nenavadno, če ne bi bil najstnik, ki je bil izbran za najboljšega v absolutni kategoriji, izstopal tudi med svojimi vrstniki. Šeško je postal tudi najboljši mladi nogometaš leta, za njim pa so se razvrstili Svit Sešlar, Žan Vipotnik, Tio Cipot in Marcel Ratnik.
Dirigent preporoda zmajev
Bolj tesno je šlo v izboru za najboljšega v slovenski ligi. Pet točk je odločilo v prid Timija Maxa Elšnika. Kapetan Olimpije je v tej sezoni s soigralci poskrbel, da je spomladansko slavje Maribora ob 16. naslovu državnega prvaka skoraj pozabljeno. Za zmaji je še eno turbulentno leto, poleti se je vse skupaj spremenilo v kaos, ko se je vodstvo odločilo za kadrovsko čistko v pisarnah, odstavilo trenerja Roberta Prosinečkega in ustoličilo Alberta Riero, za povrh pa si zaradi neplačevanja dolgov nekdanjim igralcem nakopalo prepoved registracije novih nogometašev v prihodnjih dveh prestopnih rokih. A bolj kot je bilo kaotično v pisarnah, bolje je bila Olimpija videti na igrišču. Riera je z vseh vetrov nabrano druščino spremenil v zmagovalni stroj, jasno nakazal, kako bo videti pohod do naslova. Bitka sicer še ni odločena, a pred zimskim premorom je prednost zeleno-belih obilna. Za 13 točk bežijo drugouvrščenemu Kopru, 15 več jih imajo od branilca naslova, Maribora.
Dirigent Olimpijinega preporoda na igrišču je Elšnik. Štajerec iz Zlatoličja, ki se je nogometne abecede naučil pri kidričevskem Aluminiju, se preizkusil v mladinski akademiji angleškega Derbyja, v Ljubljano pa se je preselil januarja 2020, odlično povezuje igro na sredini igrišča, z natančnimi podajami išče soigralce, prekinja napade nasprotnikov, ko je treba, pa tudi udari. V tej sezoni se je podpisal pod za centralnega vezista povsem spodobne štiri gole. Dovolj, da je v izboru za najboljšega v prvi ligi prehitel trenutno najboljšega strelca, Murinega Mirlinda Dakuja, Koprovega Andreja Kotnika in mariborski dvojec Rok Kronaveter-Gregor Sikošek.
Po kroni doma še lovorike na tujem
Krono najboljšega slovenskega trenerja je obdržal Ante Šimundža. Pa čeprav je vmes zamenjal klub. Z Muro je osvojil naslov državnega prvaka, dvema lovorikama iz Maribora dodal še eno s črno-belimi, za nameček pa jo odpeljal še v skupinski del konferenčne lige, kjer je vzel skalp velikemu Tottenhamu. Dovolj, da so nanj (spet) postali pozorni tudi v tujini. Nekdanji napadalec, ki je trenerske izkušnje začel nabirati kot pomočnik v Ljudskem vrtu, se preizkusil še pri Aluminiju in graškemu GAK-u, v treh mandatih pa vodil Muro, se je lani pozimi s Fazanerije preselil v Bolgarijo. In to ne kamorkoli. V svoje vrste ga je zvabil z naskokom najboljši klub v državi, Ludogorec.
V Razgradu je Mariborčan nadaljeval, kjer je v Muri zaključil. Že dejstvo, da je pod patronatom klubske uprave, ki se pogosto odloča za hitre menjave trenerjev – njegov predhodnik Stanislav Genčev je na vroči klopi denimo zdržal le 87 dni -, celo leto dni, priča o njegovi uspešnosti. Še bolj zgovorne pa so lovorike. Z dvojno krono je zaključil prejšnjo sezono, Ludogorec odpeljal do naslova bolgarskega prvaka in pokalne trofeje. Poleti se je z njim uvrstil v skupinski del evropske lige. V državnem prvenstvu se je na zimski odmor odpravil z drugega mesta, a lovorika je več kot dosegljiva, CSKA iz Sofije Ludogorcu beži le za eno točko. Njegov življenjepis se je v 2022. dovolj obogatil, da je Ante Šimundža še drugič zapored, skupno pa tretjič (najboljši je bil že leta 2014), postal trener leta. Za njim so se razvrstili selektor Slovenije Matjaž Kek, trener francoskega drugoligaša Le Havre Luka Elsner, Koprov Zoran Zeljković in zdaj že nekdanji strateg Maribora Radovan Karanović.
Naj nogometašinja
Prvič smo v Sloveniji izbrali najboljšo nogometašinjo. To je za leto 2022 postala Lara Prašnikar, igralka Eintrachta iz Frankfurta. Drugo mesto v glasovanju je zasedla Sara Agrež (Wolfsburg), tretje Mateja Zver (St. Pölten), četrto Ana Milović (Olimpija) in peto Špela Kolbl (Nona Pomurje Beltinci).
Za 24-letno Laro Prašnikar je bilo leto 2022 naravnost sanjsko, v dresu Eintrachta je nedavno dosegla že petdeseti gol v bundesligi (samo v jesenskem delu jih je zabila pet na desetih prvenstvenih tekmah). Za droben spodrsljaj bi lahko označila le reprezentančno leto, saj bi se Jarčeve izbranke s kančkom sreče lahko prebile celo na svetovno prvenstvo, a so jih na tej poti ustavile nogometašinje Walesa. Hčerka legendarnega Bojana Prašnikarja je za reprezentanco na 53 tekmah dosegla 33 zadetkov, v karieri je nastopala še za Šmartno, Rudar Škale in Turbine Potsdam.
Za Potsdam je poprej igrala tudi 21-letna Sara Agrež, ki ji je lani uspel veliki met - branilka iz Žalca je prestopila v najboljši nemški klub Wolfsburg.
Tretja v izboru za naj igralko 2023 je veteranka, 34-letna Mateja Zver, ki je St. Polten popeljala v skupinski del lige prvakinj, v katerem so avstrijske prvakinje, največ prav po zaslugi neuničljive Prekmurke, osvojile štiri točke.
V ožji izbor bi gotovo sodila še Kaja Korošec, 21-letnica z Zgornje Ložnice, saj je gonilna sila državnih prvakinj kluba iz Beltincev; s 1. januarjem se je preimenoval v ŽNK Mura. Ampak njen čas za priznanja še pride.