(ZEMLJIN LIST) Takšen je bil vpliv obilnega deževja na proizvodnjo hidroenergije v Sloveniji ...

Hude padavine in z njimi poplave lahko pomembno vplivajo na proizvodnjo hidroenergije, saj so hidroelektrarne odvisne od pretoka vode in ravni reke ali jezera, ki jih napajajo. Vpliv poplav na hidroenergijo je lahko tako pozitiven kot negativen, odvisno od različnih dejavnikov, kot so intenziteta poplav, zasnova hidroelektrarne, upravljanje vodnih virov in varnostni ukrepi. Močne poplave lahko povzročijo presežek vode, kar poveča pretok reke ali jezera, slednje pa lahko začasno poveča proizvodnjo energije. Tudi v Sloveniji je ob obilnem deževju v zadnjih mesecih prišlo do takšnih pozitivnih viškov.

Kakšna je bila proizvodnja in kaj si obetajo?

Med hidroelektrarnami, ki so v zadnjih mesecih učinkovito proizvajale, gre najprej omeniti Dravske elektrarne Maribor, ki so v prvih osmih mesecih proizvedle skoraj 1950 gigavatnih ur električne energije, kar je za okoli 18 odstotkov več, kot so načrtovali za to obdobje. S tem so dejansko že presegli lansko celoletno proizvodnjo, ki je bila zaradi izredno sušnega poletja ena bolj skromnih. Vpliv povečane količine vode je za njihovo proizvodnjo namreč ugoden do količin, ki ustrezajo pretočnosti turbin 550 kubičnih metrov na sekundo, visoke vode, ko pretok preseže 800 kubičnih metrov na sekundo, pa za proizvodnjo niso ugodne, prav tako pa ima takrat varna evakuacija poplavnega vala pred proizvodnjo prednost. V praksi to pomeni, da so se morali pravočasno odzivati ob letošnjih grožnjah s poplavami, ki so se na območju Drave sicer uresničile zgolj delno in brez večje materialne škode.

Podobno je bilo tudi v hidroelektrarnah na spodnji Savi, ki lahko delujejo le, ko je višinska razlika med vodo nad in pod elektrarno dovolj velika. V praksi to pomeni, da do pretokov 500 kubičnih metrov na sekundo vsa voda teče skozi turbine, nad temi pretoki pa se del vode preliva preko prelivnih polj. "Elektrarne tudi ob prelivanju lahko obratujejo, vendar le do pretokov okoli 1500 kubičnih metrov na sekundo. Takrat agregate ustavimo in se vsa voda preliva le preko prelivnih polj, elektrarna pa miruje. Pri zadnjih poplavah je pretok vode presegel 3500 kubičnih metrov na sekundo," pravi Suzana Poldan iz HESS. V prvih osmih mesecih leta 2023 so hidroelektrarne njihove družbe kumulativno gledano zabeležile proizvodnjo v višini 442 GWh, kar je 18 odstotkov nad planirano proizvodnjo primerljivega obdobja, oziroma 77 odstotkov letnega plana proizvodnje. V primerjavi s preteklim sušnim letom pa je proizvodnja podvojena. "V veliko veselje pa nam je bilo, da je večnamenski projekt, ki vključuje protipoplavno zaščito, na področju, kjer je že zgrajen, v sto odstotkih zaščitil celotno področje pred destruktivno avgustovsko ujmo. To kaže na visok nivo inženirskega znanja in veliko zanesljivost tehničnih rešitev na vseh področjih. Hidrološka stroka se je na področju spodnje Save nedvomno izkazala. Če bi tudi drugje po Sloveniji izvajali projekte na rekah kot večnamenske, bi ohranjali tako naravo kot tudi naselja, hkrati pa omogočali zanesljivo pridelavo hrane v sušnih obdobjih," dodaja Poldan.

Tudi jeseni bomo priča obilnemu deževju in povečanim pretokom, napovedujejo hidrologi. Kako težko bo manevrirati med prioriteto, ki jo predstavlja preprečevanje poplav, in kar se da visoko proizvodnjo električne energije? "Če bodo napovedi povečane hidrologije jeseni držale, potem si lahko obetamo rekordno letno proizvodnjo električne energije. Proizvodnja električne energije in upravljanje poplavnih valov so del večnamenskega projekta na spodnji Savi in ob avgustovskih poplavah se je izkazalo, da smo optimalno uskladili tako proizvodnjo električne energije kot tudi poplavni val. V takih primerih je vedno prva prioriteta prevajanje poplavnega vala, elektrarne pa so ustavljene že prej, ko pretoki še niso kritični s stališča poplav," je jasna Suzana Poldan.

Tudi Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) pri pretokih reke, ki so višji od tehnično dovoljenih, agregate varnostno zaustavijo. V letošnjem letu je bilo takih dogodkov na njihovem območju k sreči zelo malo in niso bistveno vplivali na proizvodnjo električne energije (tudi vremensko dogajanje avgusta ni bistveno vplivalo na delovanje, saj je bila glavnina padavin na drugih porečjih v Sloveniji). Hkrati pa v zadnjih dveh mesecih beležijo elektrarne, ki jih upravlja SENG, nadplansko proizvodnjo.

Kakšne so načrtovane investicije?

Zaskrbljujoče je, da naj bi do leta 2050 kar 61 odstotkov svetovnih hidroelektrarn delovalo v porečjih, kjer je veliko ali izjemno veliko tveganje za pomanjkanje vode, poplave ali celo oboje. Ta zaskrbljujoča ugotovitev izhaja iz študije, objavljene v reviji Water, ki poudarja tudi vse večje vplive podnebnih sprememb na hidroenergetske projekte po vsem svetu. Močne poplave so sposobne povzročiti resno škodo - med drugim poškodbe turbin, generatorjev, jezov in vodnih kanalov, ki terjajo izvedbo dragih popravil, z njimi pa dolgotrajno izključitev iz proizvodnje električne energije. Poleg tega lahko poplave sprostijo velike količine usedlin, umazanije in drugih odpadkov v reke in jezera, kar vodi k onesnaženju vode in zamašitvi določenih delov hidroelektrarn, s tem pa ponovno negativno vpliva na njihovo učinkovitost. Kako obvladati tveganja, zaščititi infrastrukturo in kar najučinkoviteje izvesti potrebne investicije, je zatorej ključno našega časa.

Za HESS je z vidika ureditve protipoplavne zaščite v občini Brežice nedvoumno ključna izgradnja hidroelektrarne Mokrice. "S HE Brežice smo uspeli s kontroliranim razlivanjem preko visokovodnega razbremenilnika nekoliko znižati visokovodni val na brežiškem območju, predvsem pa smo ga nekoliko upočasnili, kar pa žal ni zadostovalo za zaščito vseh poplavnih področij. Brez zgrajene zadnje stopnje je namreč veriga tehnično in protipoplavno nefunkcionalna, saj se visoke vode, kot je primer avgustovskih poplav, brez posega hidroelektrarne Mokrice zlijejo z vso silo na poplavno nezaščiteno področje (naselja Velike Malence, Krška vas, Čatež ob Savi, Mihalovec, Loče, Rigonce) ter lahko povzročijo katastrofo. Menimo, da je zato nujno čim prej zgraditi večnamenski projekt na področju načrtovane HE Mokrice, saj bo le na tak način možno zanesljivo upravljati s poplavnim valom na meji s sosednjo državo. Dosedanje zaviranje investicije ima že zdaj velike finančne posledice tako za Slovenijo kot za neposredno ogrožena in poplavljena gospodinjstva. Upamo, da bo glede nadaljnjih pritožb prevladal razum, če pa to ne, pa vsaj sočutje do poplavljencev," pravi Suzana Poldan.

Soške elektrarne Nova Gorica odgovarjajo, da bo spričo podnebnih sprememb in ekstremnih posledic, ki jih te prinašajo, treba v prihodnje že ob načrtovanju hidroenergetskih objektov načrtovati zadrževalnike, ki bodo služili uravnavanju vodotokov v času obilnih padavin in zagotavljali zadostne količine vode v času izjemnih suš, dodaja Martina Pavlin. Tu bodo torej tičale njihove investicijske prioritete. Podobno je pri Dravskih elektrarnah, kjer so za investicije že lani namenili več kot 17 milijonov evrov, kar je za dobro tretjino več kot leto prej, prevladovale pa so investicije, ki so nujne za zagotavljanje varne in zanesljive proizvodnje električne energije. Skoraj tretjino denarja so namenili za prenovo sistemov v Dravogradu, Vuzenici in na Mariborskem otoku - pa tudi za obnovo jezu Markovci ter za rekonstrukcijo hidroelektrarne Formin.