S pametjo in srcem se daleč pride
Da se je zgodila Danska in ne katera druga skandinavskih držav, je bilo srečno naključje. Zahvala gre izjemnemu učitelju ddr. Rainu Kristianu Hansenu, učitelju biologije in kemije ter vodji mednarodnega sodelovanja na šoli VUC Roskilde. Njegov občutek za koristne pobude, po tem pa dobra volja, prijaznost in kooperativnost, delujejo čudežno. Za moj predlog je navdušil vodstvo šole in zasnoval zelo pester in intenziven program za sedemdnevno spremljanje dela na njihovi šoli. In tako sem sredi septembra odrinila na pot.
Danska in Slovenija sestrski državi
Da sem posrečeno izbrala državo, sem spoznala že kmalu po prihodu v København. Že prvi sprehod skozi mesto mi je povedal, da sem "tu doma". Ljudje namreč sproščeno posedajo ob kozarcu vina ali piva in se nevsiljivo pogovarjajo. Posebej zvečer, ko se napolnijo družabna shajališča in te zapeljejo v veselo druženje. Vsi so tu - mladi, manj mladi in starejši. Enakopravno - moški in ženske. Vzdušje iz osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Izvedela sem, da je Danska edina skandinavska država, kjer je kozarček vina ali piva del kulture, saj so tudi sami proizvajalci prav izvrstnega piva. V drugih skandinavskih državah pa je alkohol uvožen, zelo drag in na nekaterih javnih mestih celo prepovedan.
Druga podobnost je, da smo oboji majhni: Dancev je slabih šest milijonov. In pa tudi to, da imamo brezplačno šolstvo, zdravstvo in dobro urejeno socialno varstvo.
Danci ne komplicirajo
Najlepše pa so njihove hiše. V združevanju starega in novega so pravi umetniki. Tudi v starinskih hiškah naredijo vse, da je bivanje udobno, obenem pa ne zmanjšajo izvirne lepote. Brez vsakega zadržka, postavljajo ob stare moderne hiše, vendar tako, da videz kot celota ni iznakažen. Tudi kakšno cerkev znajo predelati v uporabno stavbo in ji dodati barček.
Uživaški piknik že na klopci, na pomolu ob vodi ali na zelenici v parku
O njihovi prostodušnosti priča tudi danska najbolj tipična jed - obloženi kruh (smørrebrød) z vsakovrstnimi dobrotami - ter to, da si naredijo uživaški piknik že na klopci, na pomolu ob vodi ali na zelenici v parku. Imajo pa tudi dober smisel za humor. In kot piše v turističnem vodniku, so izumitelji ležernega uživanja (hygge) ter med najbolj srečnimi narodi na svetu.
Ugodnosti za državljane
Čemu pripisati dejstvo, da ste med najbolj srečnimi narodi na svetu, sem spraševala ljudi, ki sem jih srečevala. "Visokemu davku," je bil najpogostejši odgovor. Davek namreč omogoči dobre in brezplačne šole, brezplačno zdravstvo ter neprofitna stanovanja (v njih živi približno tretjina prebivalstva). Zato imajo več izobraženih, več družbeno aktivnih ljudi, dovolj sindikatov …, kar ovira oblastnike pri izžemanju prebivalstva. Ne dogaja se, da bi bil zaposleni reven. Drugi razlog pa je visoka stopnja demokratičnosti - vse odločitve znotraj manjših in večjih kolektivov se zgodijo skozi pogovor in sprejemanje soglasja. Demokracija je bila na Danskem uvedena leta 1849; tudi ženske so kmalu postale enakopravne, leta 1915.
VUC Roskilde - zares posebna šola
VUC (voksenuddannelsescenter - center za izobraževanje odraslih) je neke vrste pripravljalno izobraževanje za odrasle oziroma šola za "drugo možnost". V Sloveniji taka šola ne obstaja. Ne kot javna šola. Nekateri programi se pri nas izvajajo v posamičnih zasebnih šolah ali v ljudskih univerzah in so večinoma plačljivi. Ta šola pa je brezplačna, le neki simbolični znesek (približno 80 evrov letno na predmet) moraš položiti za varščino in ti ga, ko dobiš diplomo, vrnejo.
Ideja šole je sledeča: če ti morda takoj po srednji šoli še ne diši študirati in bi se rad le pripravil na študij, lahko tukaj obiskuješ nekatere predmete za eno leto ali dve ter bolje spoznaš, kaj te v življenju veseli. Ali če bi rad kasneje v življenju pridobil novo znanje, se morda odločil za drugi poklic, prideš sem. Nekateri pa se odločijo, da bi po opravljeni poslovni karieri, ko so že v pokoju, želeli novo znanje. Zato so učenci šole stari od 18 do 70 let. Med njimi pa je tudi veliko tam živečih tujcev, ki poglabljajo znanje jezika ter pridobivajo nova znanja. V času mojega obiska je bila med študenti 60-letna gospa, ki bi rada ob koncu svoje kariere postala duhovnica. Zato obiskuje nekatere predmete, da bo kasneje lahko naredila izpit iz teologije.
Tehnološko napredna šola
Še ena osupljiva reč: na Danskem je samoumevno, da so vsi učenci prisotni z računalniki, tablicami ali telefoni. Tudi šolske table so pametne, pravzaprav veliki računalniški ekrani. Vse, kar je zapisano na tablo, je takoj poslano učencem kot zapisek ure, pa tudi vsa učna gradiva in obvestila so dostopna preko enotnega računalniškega sistema (CANVAS). To zelo olajša pouk pa tudi celotno koordinacijo šole. Recimo če neki učitelj zboli ali odide iz šole, ga zlahka nadomesti novi.
Spremljanje učiteljev
Verjetno se tej učni aktivnosti reče "job shadowing" prav zato, ker za nekim učiteljem zmeraj hitiš kot njegova senca, iz zbornice v razred in nazaj, pa spet v knjižnico, na kavo … Moje spremljanje pa je bilo še posebno temeljito, saj sem vsak dan spremljala najmanj enega, običajno pa dva učitelja. Zato sem lahko pokukala v prav vse kotičke šole in zastavila veliko radovednih vprašanj. Pridružila sem se celo rednemu dvotedenskemu sestanku vodstva šole. V času mojega obiska je bil le ta v kraju Køge, kjer je podružnica VUC Roskilde in kjer smo si ogledali nove prostore, kamor se bo preselil del pouka. Lahko bi pomislili, da nisem nič razumela, ko je šolski upravni odbor govoril dansko. Pa sem, marsikaj. Predvsem to, da je točnost oziroma spoštovanje časovnice lepa vrlina. Da tukaj obstaja kultura razpravljanja - v debati, ki je bila bolj in manj strastna, nihče ni ves čas molčal ali pa ves čas govoril, vsi pa so izrazili svoja stališča. Videla pa sem tudi tloris novih učilnic in drugih prostorov, ki so po danskem arhitekturnem slogu domiselno razporejeni, povezuje jih hodnik v obliki trikotnika. Vsi prostori pa imajo ogromna okna in veliko naravne svetlobe.
Roskilde je vikinško mesto
Roskilde je bil prva danska prestolnica, mesto pa je bilo ustanovljeno v 10. stoletju. V njem stoji ena najprivlačnejših danskih stolnih cerkva, ki spada pod Unescovo zaščito. V njej so pokopani vsi vladarji Danske, vključno z vikinškim kraljev Haraldom I. Modrozobim. V Roskilde lahko pridete na plovbo z vikinškim čolnom in si ogledate vikinški muzej ali pa uživate na poletnem rok festivalu, kjer se konec junija zbere približno 130.000 ljubiteljev glasbe. V predelu mesta, ki se imenuje Musicon, kjer stoji tudi Muzej pop, rock in mladinske kulture.
Najlepši pa je sprehod v pristanišču. Nasploh je to očarljiva stran Danske - morje te spremlja, kamorkoli potuješ (noben kraj na Danskem ni oddaljen od morja več kot 50 kilometrov). Ob obali pa se raztezajo mnoge kolesarske in sprehajalne poti. Zato sem jo tudi sama mahnila na izlet s kolesom, do osem kilometrov oddaljene majhne družinske pivovarne Herslev, čez polja in gozdove, mimo jezerc in čudovitih vasi pa tudi mogočnih dvorcev.
Rojstno mesto Hansa Christiana Andersena
Ja, Odense. Do tja je iz Roskildeja manj kot ura in pol z vlakom. To je eno najstarejših danskih mest, ki je dobilo ime po Nordijskem bogu Odinu. Majhno in čarobno, kot iz pravljice. Tudi hiška, in ulica, kjer se je slavni pravljičar rodil (2. aprila 1805), spominja na podobo iz porumenele razglednice. Ko je imel H. C. Andersen dve leti, so se preselili na drugo stran mesta. Tudi ta hiška je ostala nespremenjena in kaže na skromnost, v kateri je živela pisateljeva družina (oče je bil čevljar). Pravljico Cesarjeva nova oblačila pa smo nedavno proslavili tudi v našem izobraževalnem društvu Jasa - v celoti smo jo objavili v novi knjigi Kakšno Slovenijo si želim, kot bodrilo mladim, naj pripovedujejo resnico. Že zato se je bilo treba pokloniti temu mestu in častivrednemu pisatelju.
Pa še utrinek iz danskega vlaka: seveda, veliko ljudi gleda v telefone ali tablice, ampak veliko deklet in žensk pa plete - prav lepo. Izvedela sem, da so nedavno spet obudili ta hobi.
København in zabaviščni park Tivoli
Seveda ne gre prezreti prestolnice. Obiskala sem jo na poti z letališča in nazaj. Da sem si jo ogledala zares temeljito, mi je pomagalo izposojeno električno kolo. Pa tudi z ladjico smo potovali po mestnih zalivih in kanalih s pisanimi hiškami (Nyhavn), kjer je najlepše. Lepa so seveda tudi vsa druga mestna prizorišča: zabaviščni park Tivoli, ki je drugi najstarejši na svetu, sprehajalni del mesta z meščanskimi hišami, poln trgovin in barov, pa čudoviti parki.
V Narodni galeriji sem izvedela vse od prvih poselitev Danske preko vikinškega obdobja do današnjega časa. Najbolj zanimivo pa je neodvisno mesto v mestu - Christiania, ki predstavlja varen kotiček za vse "neprilagojene". Leta 1970 so namreč nekateri izobraženci in uporniki zavzeli opuščeno vojaško cono in jo pretvorili v samooskrbno skupnost, v kateri delujejo bari, galerije, glasbene avenije in zadružna trgovina, "ni, da ni". Celotno območje pa je videti kot čudežna dežela, polna kričečih barv, grafitov, domiselnih hišk in kotičkov - ena sama odprta galerija vsemogočnih kipov in skulptur. Prebivalci pa so prijazni in družabni.
Tudi tokrat sem se poučila, kako je z delovnimi nalogami. Treba jih je prevzeti le toliko, da si lahko zagotovimo čas tudi za druge vsebine. Življenja ne smemo pretvoriti v dirko. Kdor počasi hodi, dlje pride in več vidi. Ima več od življenja, torej.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
