Zobje niso škarjice za nohte in niso namenjeni trganju lepilnega traku

Zobozdravstveni sistem je bil krhek že pred epidemijo in ta situacija je samo še razgalila problem dostopnosti do zobozdravnikov; zobozdravniki se tega zavedajo in so julija in avgusta več delali, marsikdo tudi ni šel na dopust, je dejal Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) in predsednik Odbora za zobozdravstvo, ob začetku akcije ozaveščanja o pomenu ustnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih, ki bo imela vrhunec 20. marca prihodnje leto. V ta namen je posebna strokovna skupina zobozdravnikov Zdravniške zbornice Slovenije v sodelovanju s stomatološko in pedantološko sekcijo Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in študenti dentalne medicine pripravila različna gradiva, in sicer šest informativnih zgibank in tri videe, aktivnosti pa tečejo tudi na družbenem omrežju. Gradiva so dostopna na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije. Akcija bi se morala začeti ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, ki ga vsako leto zaznamujemo 20. marca, a je bila zaradi razmer, povezanih s covidom-19, spomladi prestavljena na jesenski čas.

Korona meša štrene

Ob tej priložnosti je specialist za otroško in preventivno zobozdravstvo Rok Kosem opozoril na čas pred rojstvom in čas zgodnjega otroštva, ki sta ključna za ustvarjanje zobnemu in ustnemu zdravju prijaznih navad. Pri tem je pripomnil, da so otroci manj spretni in je pri higieni zob potrebna starševska skrb. Ni pozabil omeniti še problema prekomernega uživanja sladkarij in sladkih pijač. Po njegovih besedah je v prvih dveh letih življenja priporočljivo, da se prosti sladkorji popolnoma odstranijo iz prehrane, nato pa se omejujejo. Ob tem je pojasnil, da so naravni sladkorji prisotni le v sadju in zelenjavi ter mleku in mlečnih izdelkih, vse drugo so prosti sladkorji.

"Covid-19 nam vsem še vedno meša štrene. V ambulantah je manj otrok in tudi tako imenovano tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki je uspešno potekalo med slovenskimi osnovnošolci 37 let, je po odločitvi NIJZ začasno v karanteni. Zato je toliko bolj pomembno, da vključimo starševsko skrb za ustno zdravje otrok," je orisala posledice epidemije na šolarje šolska zobozdravnica Vesna Banko iz stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva.

Z njimi ne trgamo lepilnega traku

Da zobje niso orodje, odpirač, škarjice za nohte in niso namenjeni trganju lepilnega traku in da ima vse našteto lahko trajne posledice za zobe, je slikovito opozoril študent dentalne medicine in predsednik Društva za mednarodno dejavnost študentov stomatologije Miha Predovnik. Predstavil je izsledke ankete, ki so jo izvedli med študenti. Iz nje izhaja, da kar 58 odstotkov vprašanih izbranega zobozdravnika nima v kraju šolanja, temveč so ga obdržali v domačem okolišu. Na vprašanje, ali so imeli zaradi tega kdaj težave z rednim obiskovanjem zobozdravnika, naročanju na pregled ali pridobivanju napotnice, pa jih je 45 odstotkov odgovorilo z da.

Zobozdravnik Matej Praprotnik se je osredotočil na srednjo in starejšo populacijo, za katero je dejal, da sodi v del družbe, pri katerem ustno zdravje in ohranitev vseh zob v mladosti še nista bila pretirano poudarjena kot vrednota. Posledično so to ljudje z večjim številom izgubljenih zob in najbolj izpostavljeni rešitvam sodobnega zobozdravstva. Po njegovih besedah je dandanes veliko reklam na področju implantatov, a zelo malo informiranja o njihovem vzdrževanju in komplikacijah. Implantati so odlična rešitev sodobnega zobozdravstva, a po njegovem niso za vsaka usta, niso za vsako ceno in niso dosmrtni. Svojo misel je zaokrožil z besedami, da zobje potrebujejo pozornost vse dni v letu in to je edina stvar, ki je dosmrtna.

"Splošno zdravje vsakega posameznika je neločljivo povezano z ustnim zdravjem in je temeljna človekova pravica," je dejala Diana Terlević Dabić iz stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. V precep je vzela starejše, slepe in slabovidne, ki spadajo v skupino ljudi z večjim tveganjem za bolezni zob in ustne votline zaradi slabše ročne spretnosti, motnje vida, nerednega obiskovanja zobozdravnika ... Vse to lahko vodi v slabo ustno higieno. Ob tem jim je priporočala uporabo električne zobne ščetke, ki bo poskrbela za natančnejše čiščenje zob. Ljudem, ki svoje zobe težko čistijo, naj pomagajo svojci ali negovalno osebje, ki naj preverijo, ali so zobje ustrezno očiščeni. Če niso, naj jim pomagajo pri ščetkanju.