Raziskovalci so pregledali podatke 161.286 ljudi, vključenih v državno zdravstveno zavarovanje, pri katerih niso bili odkriti atrijska fibrilacija, srčni zastoj ali druge srčno-žilne bolezni. Potem ko so jih spremljali okrog 10,5 leta, se je pri skupaj 4911 ljudeh (treh odstotkih vseh, sodelujočih v raziskavi) razvila atrijska fibrilacija, pri 7971 človeku (4,9 odstotka vseh sodelujočih v raziskavi) pa je nastal zastoj srca.
Posamezniki, ki so si ščetkali zobe vsaj trikrat na dan, so imeli v raziskavi za deset odstotkov manj možnosti za pojav atrijske fibrilacije in za dvanajst odstotkov manjšo verjetnost za odpoved srca v primerjavi z ljudmi, ki so si zobe ščetkali redkeje, je pokazala študija. Profesionalno čiščenje zob je za sedem odstotkov zmanjšalo tveganje za odpoved srca, medtem ko je bilo to tveganje pri ljudeh, ki jim je manjkalo 22 zob ali več, za kar 32 odstotkov večje. "Boljša ustna higiena z rednim ščetkanjem zob in profesionalnim čiščenjem lahko zmanjša možnost za atrijsko fibrilacijo oziroma za odpoved srca," je avtor študije Tae-Jin Song iz Ewha Womans University College of Medicine v Seulu zapisal v strokovni reviji European Journal of Preventive Cardiology.
Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega utripa pri odraslih, ki jo zdravniki običajno odkrijejo šele takrat, ko pri bolnikih povzroči že prve resne težave. Motnja nastane zaradi nepravilnega utripa srčnih atrijev, ki ne zmoreta prečrpati celotne količine krvi, kar pogojuje nastanek krvnih strdkov. Ti na poti po vratnih žilah v možgane zamašijo eno ali več možganskih arterij in povzročijo možgansko kap ali možganski infarkt, kar ima lahko za posameznika uničujoče posledice. Simptomi, ki jih ne smemo prezreti, so utrujenost, pridobivanje telesne teže zaradi zastajanja vode v telesu, težko dihanje in kašljanje ali sopenje.
Nekatere prejšnje študije so pokazale, da slaba ustna higiena povzroča pronicanje bakterij v kri, zaradi česar nastanejo vnetja v telesu. To pa lahko poveča možnost tako za atrijsko fibrilacijo kot za zastoj srca, so ugotovili v prejšnjih raziskavah. Mogoče je, da pogosto umivanje zob zmanjšuje število bakterij v žepku med zobmi in dlesnijo, so še zapisali avtorji študije. To bi lahko pomagalo preprečiti vdor bakterij v krvni obtok.
V korejski študiji so sodelujoči imeli vsaj en rutinski zdravstveni pregled med letoma 2003 in 2004. Med drugim so raziskovalci zbrali podatke o njihovi višini, teži, življenjskih navadah in vseh kroničnih zdravstvenih težavah, seveda pa tudi o njihovih navadah glede ustne nege. Povezave med ščetkanjem zob in atrijsko fibrilacijo ter odpovedjo srca ni bilo mogoče spregledati niti po tem, ko so raziskovalci dodali še druge dejavnike, ki bi lahko povečali težave s srcem, na primer starost, spol, socialno-ekonomski status, telesno aktivnost, uživanje alkohola, debelost in visok krvni pritisk. Kljub vsemu so rezultati vodili k slabi ustni higieni, ki zvišuje tveganje za srčno-žilne bolezni, sta v uvodniku k študiji zapisala dr. Pascal Meyre iz University Hospital Basel v Švici in dr. David Conen iz McMaster University v Kanadi. "Zagotovo je prezgodaj priporočati ščetkanje zob za preventivo pred atrijsko fibrilacijo in odpovedjo srca," sta še zapisala Meyre in Conen. "Ker je vpliv vnetja v povezavi s srčno-žilnimi boleznimi vedno bolj očiten, so potrebne nadaljnje študije, ki bi natančneje določile strategijo za razumevanje pomembnosti javnega zdravja."
