Župnik je moril, ker ga je ob živce spravil hrup, ki ga je žrtev povzročala s hojo v čevljih z visoko peto

Roka pravice je pregovorno dolga, včasih krivce za najhujše zločine doseže šele po več desetletjih. Tako je bilo tudi v primeru umora Irene Garza, mlade učiteljice iz mesta McAllen ​v dolini reke Rio Grande v Teksasu. Šestindvajsetletna lepotica je bila umorjena 16. aprila 1960, pred tem pa pretepena in posiljena, nakar jo je storilec vrgel v kanal blizu mesta. Čeprav je policija zaslišala okoli 500 osumljencev, med njimi tudi več spolnih prestopnikov, se je od vsega začetka preiskave umora, ki je pretresel mesto, pojavljalo eno samo ime najverjetnejšega storilca - John Bernard Feit.

Zadnja spoved

Pri tem lokalnem župniku, takrat staremu 27 let, naj bi se bila umorjena Irene Garza spovedala na večer, preden je umrla na okruten in poniževalen način. A ko se je zdelo, da se bo preiskava dokončno usmerila le na Feita, saj je bil zadnji, ki je Irene videl živo, in tudi ni znal pojasniti, od kod mu praske po rokah in zakaj so bila njegova očala zlomljena, pa tudi njegov alibi za čas smrti mlade ženske je bil bolj majav, je Cerkev pokazala vso svojo moč in aroganco ter kako malo ji je mar za svojce žrtev.

Skupaj s takratnim lokalnim šerifom je Cerkev namreč poskrbela za ​Feitovo premestitev v drug kraj in namestitev v samostan, v katerem so bili pretežno duhovniki, s katerimi je imela Cerkev "težave". Tako naj bi ustavili preiskavo. Namestnika šerifa, ki je vztrajal pri ​Feitovi preiskavi, so celo razrešili sodelovanja v njej. Policist, ki je opravljal preizkuse s poligrafom, je prav tako menil, da ga Feit ni prestal, a so nadrejeni ocenili, da je tak rezultat nezanesljiv, in ga niso upoštevali. In kar meče še večjo senco na takratne organe pregona in Cerkev ter njihovo sprego: Feit je svojemu nadrejenemu župniku Josephu O'Brienu kmalu po dejanju priznal, da je umoril Irene Garza, enako priznanje pa je tri leta po umori izpovedal tudi menihu Dalu Tachenyju v samostanu, kamor je bil premeščen, ko so ga ocenjevali, ali je primeren za meniha. A sta oba molčala in morilec se je za več kot 50 let izmaknil roki pravice.

Primer pometli pod preprogo

In to ne samo za umor Irene Garza, pač pa tudi zaradi posilstva Marie Americe Guerra, ki ga je bil zagrešil tri tedne pred umorom Irene Garza. A glej ga, zlomka, čeprav je Feit priznal, da se je srečal s posiljeno žensko, in so dokazi kazali nanj, je Cerkev poskrbela, da se je primer pometel pod preprogo. Ni bilo preiskave in pregona ne sojenja, lokalni cerkveni možje so poskrbeli, da ljudje, ki so vedeli kaj o primeru, niso spregovorili, da si Cerkev ne bi nakopala sramote zaradi početja svojih pripadnikov. In Feit je potem od posilstva "napredoval" do posilstva in umora.

Feit je po letu 1970, ko je zapustil Cerkev, začel posvetno življenje. Poročil se je in bival na območju Phoenixa v Arizoni, 17 let je tam delal kot prostovoljec v neki cerkveni dobrodelni organizaciji. Imel je tri otroke. Ti seveda niso vedeli, kaj je kot nekdanji župnik storil njihov oče. O'Brien in Tacheny, človeka, ki sta vedela, kdo je morilec in zakaj ga niso odkrili, pa sta potrebovala natanko 42 let, da sta policiji povedala, kar sta desetletja prikrivala. Izgovarjala sta se na svojo obvezo molčečnosti in zaupnosti, ob tem pa sta seveda pozabljala na družino umorjene mlade ženske in na drugo, posiljeno, ki prav tako desetletja ni dočakala zadoščenja s kaznovanjem storilca.

Irene je itak mrtva ...

A tudi potem, ko sta nekdanji menih in župnik spregovorila, se je zataknilo na pristojnem tožilstvu Hidalgo County v Teksasu. Takratni tožilec Rene Guerra namreč ni bil pripravljen ponovno odpreti primera, češ da priznanji oziroma pričevanji O'Briena in Tachenyja nimata kakega posebnega pomena, ker sta oba že stara in dementna in da je njuna izpoved prešibka, da bi lahko na tej podlagi pripravili obtožnico. To je bilo leta 2002. Tožilec je bil celo tako aroganten, da je družino Irene Garza vprašal, čemu bi sploh koga preganjali, saj da je Irene itak mrtva, morilec pa verjetno tudi.

Vprašanje je, ali bi se primer sploh kdaj razjasnil do konca oziroma ali bi bil krivec kaznovan, če bi Tacheny svoje priznanje, da je vedel, kdo je morilec Irene Garza, izpovedal tožilcu Guerri. Tacheny je namreč o tem, o čemer je molčal 40 let, povedal teksaškim rangerjem v San Antoniu, saj je mislil, da se je umor zgodil tam, ker je Feit tam občasno služboval. Ko je Tacheny povedal, kar je vedel, je preiskovalec Rudy Jamarillo obiskal še O'Briena; ta je sprva zanikal, da bi karkoli vedel o umoru Irene Garza, čez nekaj časa pa le priznal, da je ves čas vedel, kdo je morilec. Potem ko je Jamarillo tožilcu Guerri povedal, kaj je ugotovil, je tožilec z veliko nejevolje sicer znova odprl primer, a nobeden od vpletenih pripadnikov Cerkve ni dobil sodnega poziva, da bi pred poroto izpovedal o primeru, in porota je pač odločila, da sojenja ne bo.

Preobrat

Leta 2014 pa je sledil preobrat. Na volitvah za prvega moža tožilstva v okrožju Hidalgo ​je Guerro premagal protikandidat, ki je v svoji kampanji tudi napovedoval ponovno odprtje in preiskavo primera Garza. Ricardo Rodriguez, ki je Guerro nasledil na mestu prvega tožilca, je primer dejansko znova odprl. Več ljudem je naložil podroben pregled vsega, kar je bilo od umora opravljeno v preiskavi, pri tem pa zavrnil predlog Guerre, da bi tudi on sodeloval pri ponovni preiskavi.

Pričanji O'Breina in Tachenyja sta bili le izhodišče. O'Brien je leta 2005 umrl in ostali so samo zapisi njegovih izjav, Tacheny pa je na sojenju pričal. Novi tožilec je želel več trdnih dokazov kot le omenjeni pričanji, pregledovanje celotne dokumentacije se je obrestovalo. Med papirji so namreč odkrili pisni dogovor takratnih organov pregona v mestu McAllen, tožilstva in Cerkve, da se Feit premesti drugam in da se organi pregona zaradi tega dogovora obvežejo, da bodo ustavili preiskavo zoper Feita; v dokumentu je tudi navedeno, da so cerkvene oblasti vedele, da je bil Feit priznal umor Irene Garza. V dokumentu je veliko besed o varovanju ugleda Cerkve, ni pa v njem niti ene besede o stiski družine Irene Garza, ki je več kot 50 let čakala na pravico.

Umrl je v zaporu

Dočakala jo je 8. decembra 2017, ko je bil John Bernard Feit, takrat star 84 let, obsojen na dosmrtni zapor (tožilstvo je predlagalo 57 let zapora). Na sodišču se je zagovarjal kot nedolžen, njegova obramba je na vse mogoče načine zavlačevala začetek sojenja, predlagala je celo, da bi kazen odslužil v hišnem priporu ali s probacijo. A sodnik je bil neusmiljen že pri določanju varščine, milijon dolarjev je zahteval v zameno, da se Feit brani s prostosti. Varščina ni bila plačana, Feit pa je po sojenju moral v zapor. Na sojenju je bil sila redkobeseden, na vprašanje, zakaj je posilil Guerro ter potem posilil in umoril Garzo, pa je odvrnil, da ga je ob živce spravil hrup, ki sta ga povzročali s hojo v čevljih z visoko peto. Umrl je 12. februarja 2020 - v zaporu.