Bober: Po dveh stoletjih stari znanec spet osvaja in gradi

Ob Muri že precej reden pojav - drevo, ki ga drži skupaj le še sredina dveh stožcev, pa malo dalje padla vrba in drča. Sprehod po Mariborskem otoku ne vrže sledi bobra sprehajalcu naravnost pod noge, je že treba nekaj metrov v podrast, a naravovarstveniki so bobra na otoku veseli. Je dobrodošla poživitev v že tako bogatem ekosistemu, pravi Samo Jenčič z mariborske enote Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). Otok je ob vseh posebnostih - glivah, rastlinju in živalstvu - sedaj še malo bolj poseben.

Vrnitev bobra v slovenske reke ni ravno novost. In tudi niso bili povsod veseli vračanja vrste, ki gloda drevesa, zato se več organizacij trudi ljudem, ki si z njim delijo usluge narave, pojasniti, da bober ni škodljivec in tudi tujec ne, ampak je bil s tega prostora preprosto iztrebljen. "V Sloveniji so bili najdeni ostanki bobra v številnih arheoloških nahajališčih. Bober se je obdržal na našem ozemlju vsaj do 18. stoletja. V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož hranijo sliko, na kateri piše, da gre za zadnjega svoje vrste, ubitega leta 1643 pri Vurberku. Vendar je v družinskih arhivih grofov Atemsov omenjeno, da je gosposka iz Ebensfelda še sto let kasneje (leta 1750) podelila gradu Vurberk izključno pravico do lova na bobre na Dravi od nekdanjega Dogoškega broda do Ptuja. Kot je razvidno iz terezijanskega katastra za Mariborsko okrožje, so od 28. septembra 1749 šteli bobra za lovno divjad. Bober se je verjetno najdlje v Sloveniji zadržal v nižinskih vzhodnih predelih. Kdaj je dokončno izumrl, ni znano," bobrovo usodo pojasnita Jenčič in Jožef Sedonja, specialist za bobre pri nas in prav tako sodelavec ZRSVN. Žival so ljudje lovili zaradi krzna, mesa in bobrovine, izločka z močnim vonjem, ki so jo uporabljali kot zdravilo za številne tegobe, kasneje pa kot prehranski dodatek.

Dolga pot nazaj

Potem ko so bobra poskušali ponovno naseliti na brežine naši rek, se je vrnil kar sam. "V začetku devetdesetih let je potekal projekt ponovne naselitve bobra v Sloveniji, vendar le na papirju. Izdelan je bil elaborat, v katerem je bilo opisanih in predlaganih osem lokacij, primernih za ponovno naselitev bobra. Načrtovane aktivnosti z načrtno ponovno naselitvijo so ponehale, bober pa je sam, iz okoliških držav, kjer je že bil vnesen, ali pa je šlo za skupine, ki so pobegnile iz ujetništva, začel ponovno osvajati primerne vodotoke v Sloveniji. Naše kraje naj bi poselila evropska vrsta, večinoma iz Hrvaške iz porečja Drave (kamor so že pred tem naselili bobre iz Nemčije), in iz Avstrije, prav tako po Dravi. Prva opažanja segajo v leto 1998, danes pa ga najdemo že v velikem delu Slovenije. Največji delež populacije je bil ugotovljen v porečjih Krke, Mure in Drave," popisujeta vračanje bobra strokovnjaka.

Z vidika varstva narave je ponovna naselitev bobra pozitivna, saj pomeni obnovitev naravnih habitatov in dopolnitev nekdanjega prehranjevalnega spleta. A ljudje, s katerimi si bober deli naravo, marsikdaj tudi drugače razmišljajo, bobra se večkrat prime naziv škodljivec. V zadnjih 200 letih brez bobra se je raba prostora ob rekah namreč zelo spremenila. Ljudje smo preoblikovali obrečne pasove, ponekod do reke segajo njive in sadovnjaki, pomembna je tudi utrjenost brežin. Bober pa koplje rove v brežine ali pa iz dreves gradi bobrišča, ki upočasnijo vodotoke ali celo povzročijo razlivanje teh. Reka resda tako zadiha bolje, kmet pa nekoliko manj.

A rešitve za bolj uspešno sobivanje imamo, pravita biologa: "Že ves čas, odkar bobri ponovno živijo v Sloveniji, iščemo ustrezne rešitve za takšne primere. Za preprečitev škode na brežinah in visokovodnih nasipih je tako na primer mogoče izvesti zaščito z vkopano kovinsko mrežo, za zaščito drevja pa lahko uporabimo zaščitno mrežo ali posebne premaze, ki vsebujejo pesek. Obstaja kar nekaj ukrepov (primer je Nemčija), kjer z mrežami, premazi, postavitvijo cevi itd. zmanjšajo vplive aktivnosti bobra na kritičnih mestih ter s tem omogočajo sobivanje bobra in človeka. Zagotovo pa se bomo morali vsi še naučiti sobivati z živaljo, ki je bila dolgo časa pri nas iztrebljena."

Bober je pomemben člen narave, ki v rečnih ekosistemih s svojo dejavnostjo aktivno spreminja njihov značaj, s čimer se povečuje njihova habitatska in vrstna pestrost. Ni nujno, da so spremembe, ki jih prinaša bober, slabe. Bober lahko pozitivno vpliva na dvig podtalnice in kakovost vode s povečevanjem mokrišč. "Bobrova" mokrišča in livade so ene največjih in najboljših čistilnih naprav v naravi.

Mariborskemu otoku bober ni v napoto

Mariborski otok je izjemen del narave, ima status naravne vrednote in je zavarovan z občinskim odlokom. Je priljubljen cilj sprehodov številnih Mariborčanov, ki so po večini tudi dobro poučeni o naravnih posebnostih tega rečnega otoka. Narava na otoku je zavarovana, gozdne površine in obrežja pa so prepuščeni naravnemu razvoju, izvajajo se le sanitarni posegi v smislu ohranjanja prehodnosti krožne sprehajalne poti in zagotavljanja minimalne varnosti za sprehajalce. "Ko se je ob izgradnji Meljskega jezu dvignil vodostaj reke Drave tudi na območju Mariborskega otoka, je otok doživel enega večjih posegov v zgodovini. Celotno obrežje otoka je bilo utrjeno, deloma z žičnimi košarami, deloma s kamnometom. Naravnih obrežij na otoku tako več ni, z izjemo skrajnega zahodnega dela, valobrana, ki je bil pred okoli 20 leti umetno razširjen z avtohtonim materialom," pravi Samo Jenčič, ki na zavodu za varstvo narave skrbi za mariborski otok.

Obrežni pas tam obraščajo številni mehki listavci, kot so topoli in vrbe, katerih lubje in poganjki so specialiteta na bobrovem jedilniku. Na južnem delu valobrana je rečni tok tudi najpočasnejši na otoku in zato ni nenavadno, da prva na tem delu opažajo največ sledi prisotnosti bobra. Prva obglodana drevesa so opazili že leta 2018. Jenčič: "Število obglodanih dreves je vseskozi dokaj majhno in ocenjujemo, da bober na otoku ne dela škode in da je le dobrodošla poživitev že tako bogate narave otoka. Na zadnjem ogledu ta teden smo ugotovili, da je bober na otoku aktiven, kar kažejo novejše sledi, nastale po zadnjem sneženju. Jezove bober dela samo na plitvih vodotokih, da dvigne gladino in s tem poveča globino. Na Dravi pri otoku tako gradnje jezov ne pričakujemo."

Bober je poselil Dravo od Hrvaške vse do malo nad Mariborom. Ima pa svojo družino tudi Dravograjsko jezero, a ta verjetno nima stika s populacijo, ki se širi po Dravi navzgor od Hrvaške. "Elektrarne vmes onemogočajo oziroma podaljšujejo čas migracije gorvodno po Dravi. Poleg tega so živali povožene, saj bobri, ko ne morejo po Dravi zaradi elektrarn, skušajo oviro premagati po cesti," dodaja Sedonja.